Isihazam i isihasticki spor

[kristina]

Vizantiskata drzava bila sozdadena kon krajot na dvete epohi- ruseweto na docnata antika i ragaweto na novoto srednovekovno opstestvo. Vo 395 godina Rimskata Imperija bila podelena na Zapadna i Istocna. Izdvojuvaweto na Istocniot del od Rimskata Imperija zapocnuva uste vo III vek i bilo rezultat na ekonomski i politicki pricini. Istocnite delovi na rimskata Imperija se odlikuvale porazviena ekonomika, poradi sto krizata vo stopanstvoto ne bila taka silno izrazena kako vo zapadnite delovi na Imperijata. Napadite na varvarite i vnatresnite sudiri na Zapad vodele kon s#238; pobrzano likvidirawe na Rimskata Imperija. Toa go nateralo Imperatorot Konstantin I Veliki (306-337) da go prenese politickiot centar na Imperijata na Istok. Koga okolu 660 godina pred Hr. Grckiot kolonist Vizas od Megara ja osnoval novata gradska naselba na evropskiot breg od Bosforot, po kogo bila nare~ena Vizantion. Vizantion se nao|al na krstopatot me|u Evropa i Azija i toa na najtesnoto mesto kade se dobli`uvaat ovie dva kontinenti. Zatoa ne slu~ajno Imperatorot Konstantin I Veliki go odbral ova mesto za svoja prestolnina. Po poveke godisna intezivna izgradba na 11 Maj 330 godina novata prestolnina bila sve~eno otvorena. Po nejziniot osnova~ Konstantin I Veliki bila nare~ena Konstantinopol (Konstantinov grad). Podocna Konstantinopolis stanal poznat kako Carigrad, a po pa|aweto pod Turska vlast vo 1453 godina, i kako Istanbul. Kako rezultat na podelbata na Rimskata Imperija vo tekot na V vek se oformile dve dr`avi: Isto~na Rimska Imperija so pretstolnina vo Konstantinopol, i Zapadna Rimska Imperija, so Rim. Po prodol`enite napadi na Varvarskite plemiwa, Zapadnata Rimska Imperija vo 476 godina bila likvidirana. Za razlika od nea, Isto~nata Rimska Imperija uspe{no se sprotivstavila na varvarskite napadi i kako rezultat na toa go prodol`ila svojot `ivot pove}e od iljada godina. Vizantija se prostirala na tri kontinenti: Aziskiot, Evropskiot i Afrikanskiot. Vo ramkite na Vizantija toga{ vleguvale Balkanskiot Poluostrov, delovi od Apeninskiot i Pirinejskiot Poluostrov, Severna Afrika, Egipet, Sirija, Palestina, del od Mesopotamija, delovi od Arabija, ostrovite Kipar i Krit, Egejskite ostrovi, Mala Azija, del od Ermenija, Crnomorskoto krajbre`je, Kavkaz i poluostrovot Krim. U{te vo prvite vekovi od izgraduvaweto na Vizantiskata dr`ava bil vospostaven cvrst odnos me|u pravoslavnata crkva i Imperatorskata vlast.
Borbite za presti` me|u Rimskata i Carigradskata crkva koi zapo~nale vo IV vek i se zasilile vo IX vek, svojata kulminacija ja dostignale vo sredinata na XI vek. Toga{ Carigradskiot patrijarh Mihail Kerularij otvoreno se izjasnil deka duhovnata vlast ima predimstvo nad svetovnata, kako i toa deka Rimskiot papa pove}e nema duhovno gospodstvo nad Isto~nite hristijani. So toa ne se soglasil papata Lav IX, koj duri go i anatemisal patrijarhot Mihail. Me|utoa patrijarhot Mihail bil podr`an od Imperatorot Konstantin IX Monomah i carigradskoto naselenie i kako rezulatat na toa do{lo do rascep me|u Isto~nata i Zapadnata crkva vo 1054 godina. Isto~nata crkva po~nala da se narekuva Pravoslavna, a Zapadnata, Katoli~ka. Vo 313 godina Konstantin I Veliki zaedno so Licinij go izdale Milanskiot Edikt so koj hristijanskata religija stanala ramnopravna so drugite i dobila legalna sloboda, a do krajot na IV vek hristijanstvoto se pretvorilo vo dr`avna religija na Rimskata Imperija.
Maksim Ispovednik (580-662) se istaknal kako ortodoksen mislitel i branitel na pravoslavieto. Okolu 630 godina se povlekol vo Hristopolskiot manastir preku Bosfor, otsprotiva Konstantinopol. Du{ata, veli toj, vo kusata no tolku su{testvena rasprava za du{ata, mo`e da se soznae samo preku svoite dela, ne so setilata, tuku so razumot. Postoeweto na teloto n#238; zadol`uva da go utvrdime postoeweto na du{ata. Ponatamu toj doka`uva deka du{ata e bestelesna, za{to nema obem, deka ja hrani razumot, deka e obi~na pa spored toa besmrttna. [to se odnesuva do spoznanieto na svetot, toj prifa}a deka setilata n#238; mamat. Osetot, veli toj, e nerazumnata strana {to n#238; obele`uva so slikata na `ivotnoto. Qubovta, veli Maksim, e najkratkiot pat do Boga.
Jovan Damaskin (674/675-749) roden e vo Damask, vo Sirija, dobil prekar poradi svojata blagoglagolivost, Hrisoroas- koj to~i zlato. Pogolemiot del od svojot vek go pominal kako monah i sve{tenik vo manastirot, Sveti Sava, blizu Erusalim. Jovan Damaskin, zaedno so Teodor Studiski, najre{itelniot branitel na ikonopoklonstvoto, na nezavisnosta na crkvata i op{to, na pravoslavieto. Negovata plamena qubov kon vistinata na dogmata, kon spasenieto na ~ovekot, mu dala sili da se obide, so islu~itelno golemo napregawe, da go napravi prvoto sistematsko izlagawe na dogmata. Po porazot na ikonoborcite, toj ja ozna~uva golemata kone~na pobeda na pravoslavieto. Vo odnos na razumot, Damaskin go osuduva sueverieto i zaklu~uva deka neznaeweto e izvor na zabludi. Toj sueverieto go vturnuva so razumot od koj bara objasnuvawa na fizi~kite pojavi, kakvi {to se sekavicata i gromot. ^ovekot, veli Damaskin, e plod na soedinenieto na dve prirodi, duhovnata i telesnata priroda, vo edna ipostaza, li~nost.
Bog, veli Damaskin, bidejki e neopisliv, nevidliv, i bestelesen, bi bila ~ista ludost da mu se dade Nemu nekakov oblik. Ama, neli Hristos stanal ~ovek za da n#238; spasi? Na ikonopoklonstvoto i Damaskin gleda kako na prirodna posledica na pravoslavnata hristologija. Vpro~em ikonata ne e samo obi~no pou~no sredstvo za obi~niot ~ovek; taa e simbol, skalilo za voznes kon bo`estvenoto; taa e simboli~en i misti~en izraz na neiska`livoto i, istovremevo, pat da se razbere neiska`livoto.
Damaskin izvr{il zna~ajno vlijanie vrz bogoslovieto na celiot Istok, a ne samo vrz bogoslovieto na Vizantija. Vizantiskata filozofija e religiska filozofija po svoijata glavna karakteristika. Taa osobeno se ocrtuva po~nuvajki od VI vek. Prikazot na Tatakis po~nuva tokmu vo VI vek. Toa e vremeto na car Justinijan ~ija osnovna politi~ka maksima glasi: edna dr`ava, eden zakon, edna crkva. Vo 529 godina car Justinijan gi zatvoril site filozofski {koli vo Atina. So toa bila otstraneta i poslednata pre~ka za kone~na pobeda na hristijanstvoto. Carigrad s#238; pove}e se izdignal vo mo}en intelektualen centar, a Vizantiskoto bogoslovie stanalo osobeno op{testvena pojava.
Hristolo{koto pra{awe, za prirodata na Hristovata li~nost povleklo mnogu drugi pra{awa kako na primer pra{aweto za odnosot na du{ata i teloto, bo`estvenata priroda i prirodata na ~ovekot. Vo odgovorot na ovie pra{awa se vklu~ila i filozofijata. Zapo~nalo sistematsko koristewe na logikata vo izlagaweto na bogoslovskite problemi i odbranata na hristijanskite dogmi. Delata na bogoslovite dobivaat logi~ka struktura od aristotelovski tip. Aristotelizmot go prepoznavame koga se raboti za formata, logi~ka pretpostavka i tehnika na izlagaweto. Metodot na filozofirawe vo Vizantija sosema se razlikuva od anti~kiot, bidejki se raboti za razli~no iskustvo na ~ovekot i svetot i do`ivuvaweto na Bog. Najdobar primer za taa razlika e isihasti~kiot metod.
Zborot isihija na gr~ki zna~i ti{ina, mir, stivnuvawe. Su{tina na isihazmot e da se `ivee stivnato, vo spokojstvo, vo mir; mislata e oplodena so duhovno iskustvo. Toa duhovno, vnatre{no iskustvo, treba da pretstavuva preporod na ~ovekot preku negovoto li~no otkrivawe na Bog so postojana molitva.
Isihazmot se odnesuva prvenstveno na vnatre{noto stivnuvawe so pomo{ na molitvata. Taka isihazmot ja poka`uva su{tinata na podvi`ni~koto `iveewe na pravoslavnite monasi. Vaka {iroko svaten toj opfa}a mnogu zna~ajni elementi od ranohristijanskata tredicija s#238; do XIV vek, osobeno na Sveta Gora i na Balkanot.
Vizantiskite filozofi smetaat deka razumot treba da bide vo soglasnost so mudrosta koja se sodr`i vo Otkrovenieto na Bo`jiot Zakon. Najzna~ajni dejnosti na umot se: vnatre{nata budnost i molitvata.
Osnovnite anti~ki dobrodeteli, isihazmot go smetaat za uslov i stepen na hristijanskite dobrodeteli: vera, nade` i qubov. U~eweto za apatija, za bestrasnosta, e zna~ajno u~ewe, a samiot izraz e eden od centralnite kaj Vizantijskite filozofi. Ova u~ewe e prezemeno od stoicite, no za razlika od nivnoto sva}awe za apatija, vo koe otsustvuvaat sekakvi bolki, strasti i ~ustva, kaj isihasti~kite avtori aptija zna~i otsustvo na negativni, neprijatni ~ustva i e povrzana so projavuvaweto na edna duhovna qubov. Vo filozofijata na Jovan Lestvi~nik na 29-to stapalo na skalata se nao|a dobrodetelta bestrasnost, apatija, vedna{ pod najvisokata- qubovta.
Tradicijata na pravoslavnoto mona{tvo ima pove}ekratno zna~ewe. Taa gi otkriva primesite na hristijanskata kultura i upatuva na su{tinata na mona{kata filozofija: na sredi{noto mesto {to mu se dava na ~ovekot kako na slika Bo`ja.
Monasi se hristijani koi vo crkvata re{ile zapovedite na Svetoto Evangelie da gi primaat bukvalno; koi gi izvr{ile zavetite na poslu{nost, siroma{tvo i mudrost. Prvobitnoto mona{tvo le`i vo osnovata i po~etokot na isihazmot. Toa e filozofija na pustinskite Otci kako {to se narekuvale prvobitnite monasi.
Samoto mona{tvo imalo te{ki isku{enija i golem broj problemi. Prvobitnite monasi `iveele vo pustinski kraevi. No, zo{to? Bidejki tamu vo pustinata kade vladee silata na lo{iot duh e najte{koto isku{enie, bez voda i uslovi za `ivot.
Molitvata na duhot podocna stanuva osnova na Vizantiskite isihasti. Taka nare~enata umstvena molitva se transformira vo u~eweto za Isusovata molitva. U~eweto za molitvata e dlaboko zape~ateno vo pravoslavnata duhovna tradicija.
Posle IV vek, Vizantiskiot car Justinijan go osnoval pro~ueniot manastir na eden rid vo Sinaj- Sveta Katerina. Najzna~aen me|u Sinajskite monasi bil igumenot na ovij manastir, Jovan nare~en Lestvi~nik (580-650), spored negoviot spis “Klimaks”- Lestvica. Negovoto delo pretstavuva razraboten sistem na mona{ka duhovnost. Nekoi mesta na tekstot naveduvaat na zaklu~ok deka toj ja poznaval praktikata na povrzuvawe na Isusovata molitva so di{eweto koe bilo prifateno i praktikuvano od docne`nite isihasti. Jovan Lestvi~nik zboruval za stvarnosta koja isihastite na hristijanskiot Istok ja barale vo samite sebe. Mnogu ~esto isihazmot ne samo {to go bara svoeto poteklo vo prvobitnoto mona{tvo, tuku se izedna~uva so mona{tvoto voop{to kako negova filozofija.
Monah (gr~. Monos- {to zna~i sam, osamenik) e ~ovek koj `ivee sam no istovremeno zaedno so Bog. Toj go bara i go nao|a Bog vo sebe. Edinstvoto so Bog, koe za monahot e najzna~ajnata cel za negoviot `ivot e garancija za negovoto osloboduvawe od grevot i od smrtta. Izgovaraweto i povtoruvaweto na imeto na Isus Hristos vo molitvata istovremeno e spoeno so su{tinski, fiziolo{ki funkcii na ~ovekot. Za isihastot Bog se pronao|a i e prisuten vo srceto spoen so negoviot zdiv. Edinstveniot motiv na isihastot e spasenieto na celiot ~ovek. Jovan Lestve~nik prepora~uva: “Imeto Isusovo neka bide obedineto so tvojot zdiv. Duri toga{ }e ja razbere{ vrednosta na stivnuvaweto”.
Dodeka Zapadnite filozofi vo sredniot vek vo najgolem broj slu~aj se zafa}ale so doka`uvawe na egzistencijata na Bog so pomo{ na logo~ki i filozofski argumenti, glaven problem vo filozofijata na Istok e `elbata na ~ovekot za edinstvo, qubov i soedinuvawe so Bog. Zatoa filozofijata na Isto~noto pravoslavie vo osnova e antropologija.
Aleksandrija i Antiohija kako dva osnovni centri na Bogoslovskoto tvore{tvo na Istok, imale golemo zna~ewe vo istorijata na hristijanstvo. Aleksandriskoto bogoslovie na Atanasij koj veli: “Bog stanal ~ovek, za ~ovekot da mo`e da stane Bog”, dosledno dominira vo site bogoslovski diskusii, pokrenuvajki mnogu problemi.




Isihazam i osnovi na isihazmot

Molitvata e sredstvo za soedinuvawe na ~ovekot i Bog vo qubovta. So molitvata se ovozmo`uva koncentracija na umot, negovo sobirawe i sleguvawe vo srceto. Isihastite praktikuvale pove}e vidovi molitva, no so edna cel: ~ovekot da zaboravi na sebe i da se naso~i na kantemplativen `ivot. Jovan Krstitel veli: “On trba da raste, a jas da se smaluvam” (Jovan3,30).
Molitvata e ve{tina i sredstvo. Cel na molitvata e da se ostvari isihija, stivnatost, mol~ewe. Toa e najgolema, no i najte{ka zada~a. Mol~ewto ne e pauza, odmor i privremeno miruvawe. Isihija e sostojba na vnatre{na ti{ina, budnost i naslu{uvawe na glasot Bo`ji. Molitvata ima beleg na dlabok li~en odnos so Bog. Molitvata bila praktikuvana od raniot period na hristijanstvoto. Vo XIV vek, vo t.n. Srednovekoven isihazam, taa se ra{irila na Sveta Gora pod direktno vlijanie na upatstvata na Grigorij Sinaitski. Toj do{ol na Sveta Gora od manastirot Sveta Katerina na Sinaj i go prenel praktikuvaweto na molitvata me|u Atonskite monasi. Molitvata bila {iroko rasprostraneta me|u monasite na Sinajskata gora, vo Palestina i Egipet.
Grigorij Sinaitski prepora~uva monahot koga se moli da sedi na stol~e visoko edna peda, so pomo{ na di{eweto umot da go svede vo srceto. Najdobro pri toa monahot da gi svitka ramenicite i vratot i da go sosredoto~i pogledot. Nekoi prepora~uvaat stolot na koj se sedi, po mo`nost da bide bez naslon, ne mnogu udoben. Molitvata mo`ela da se iska`uva i stoejki, ~esto duri i so ra{ireni race vo vid na Krst.
So molitvata ~ovekot treba da se vrati vo sebe, da go pronajde vo sebe Obrazot Bo`ji, koj bil potemnet, no ne i izbri{an so ~ovekoviot pad vo grev. “Molitvata e Bog, koj gi pravi site dobri ne{ta vo site lu|e”.
Taa se u~i samo so li~no zalagawe. So molitvata, ~ovekot treba da se podgotvi da go slu{ne Bog koj neprestanuva da govori vo najdlabokata negova vnatre{nost. Molitvata e otkritie na Bo`joto prisustvo vo ~ovekot, sozercani na Bog. Zatoa taa e duhovno patuvawe vo sebe. Da se moli{ zna~i da ostvari{ dlaboka koncentracija.
Postojat pove}e na~ini na molitva. Eden od niv i najpoznat e povikuvaweto na imeto Bo`jo: “Gospodi, Isuse Hriste, Sine Bo`ji, pomiluj me mene, gre{niot”. Toa e t.n. Isusova molitva koja po svoeto zna~ewe e klasi~na.
Molitvata, ne e ednostavna tehnika, duhovno ili telesno mehani~ko otkrivawe na Bo`jata prisutnost. Postojat utvrdeni, no ne i nepromenlivi pravila so koi Bog bi se primoral da se otkrie vo ~ovekovoto srce. Molitveniot pat e te`ok i makotrpen, no istovremeno i radosen. Sredbata na Bog i ~ovekot vo srceto podrazbira odlu~na telesna disciplina i duhovna predadenost. Bo`joto prisustvo vo ~ovekot se otkriva kako dar Bo`ji. Postojat raznovidni oblici na do`ivuvawe na toj Bo`ji dar.
Vo tradicijata na isihazmot osobeno zna~ewe za uspe{no odvivawe na molitveniot `ivot imale duhovnite u~iteli na monasite, iskusni starci koi imale uloga na voda~i na duhovniot `ivot.
Obi~no se sre}avaat dva na~ina na molitva: slobodna molitva koja se upotrebuva vo obi~ni slu~ki i sekojdnevni preokupacii kako metod za osloboduvawe od gri`i, voznemirenost i duhovna napnatost. Vtoriot na~in na molitva e propi{ana molitva. Taa molitva se uptrebuva taka {to celokupnoto vnimanie treba da se naso~i kon tehnikata, ve{tinata na molitvata. Pritoa va`ni se pove}e elementi: po~etokot na ve`bawe na molitvata, izgovaraweto na molitvenata re~enica i metodite na koncentracija i ritam na umot i teloto. Isusovata molitva e tokmu propi{ana molitva. Taa sodr`i svoevidna vnatre{na dijalektika: uteha, radost, qubov i obo`uvawe; a od druga strana: strav, taga, trepet i pokajanie. So prviot del od molitvenata re~enica “Gospodi, Isuse Hriste, Sine Bo`ji...” li~nosta se vozdignuva, a so vtoriot del “...pomiluj me mene, gre{niot” se spu{ta. Zna~i pobo`nosta e dijalekti~ki protkaena so polet i nade` vo spasenieto, a od druga strana so nemo} i ~ustvo na grevovnost. Vo toa e su{tinata na molitvata koga Jovan Lestvi~nik ja narekuva “radosnotvore~ka taga”. Isusovata molitva e dinami~ka i dejstvena. Taa pretpostavuva asketski podvig, vnatre{na budnost i odziv na srecto. Istrajnosta vo molitvata e naporna. Verata bara trapenie. Crkovnite Otci ~estopati molitvata ja narekuvale skrieno ma~ili{te. Koga se moli ~ovekot ~ustvuva neprekinata bolka, na primer vo glavat ili ramenicite. Molitveniot `ivot e ma~eni~ki `ivot. Isihazmot e filozofija na ma~eni{tvoto. Ma~eni{tvoto e element na mona{kiot `ivot. Mona{kiot poziv e upaten na spasenieto. Monahot ne saka kompromisni i olesnuva~ki sostojbi. Toj te`nee da dostigne sovr{enstvo, isihija i `ivee vo bolni i ma~ni isku{enija, borbi i podvizi. Ma~eni~koto poznanie i ~ustvo, monahot so radost go naso~uva kon sovr{enstvo. Monasite pravat mnogu te{ki i golemi podvizi. Nekoi na primer nastojuvaat da nadminat pove}e od ~etirieset dena bez spiewe, odrekuvaat zemawe na hrana, redovno i ~esto ne se mijat i dr. Nekoi monasi so denovi i no}i ne sednuvaat i ne legnuvaat, s#238; dodeka ne im pote~at nozete, a sepak ne se bolni nikoga{. Tie ~ustvuvaat duhovno zadovolstvo od bolka, do`ivuvaat radost od taga, bidejki veruvaat deka du{ata preku stradawe i bolka ja izrazuva svojata qubov sprema Boga.
Monahot se ~ustvuva kako ~ovek ~ija du{a te`nee kon isihija. Vo molitvata kopne`ot za isihija e vsu{nost e `ed za Bog. Monahot ne treba da se natprevaruva za svetot i sovr{enstvoto. Toj treba da ima poseben stav kon svetot i `ivotot. Monah zna~i eden, sam, osamen. Monahot e sam, no vo zaednica so Boga. A. E. Svetogorec istaknuva deka: “Mona{tvoto e prenesuvawe i premin vo eden drug svet i poinakva zaednica”. Nasproti toa, streme`ot kon osamenost i kon ishija i `edta za sovr{enstvo i obogotvoruvawe, seto toa zedno postoi vo sekoja du{a koja monahuva ili go saka mona{tvoto.
Mona{tvoto e sva}awe i ubeduvawe, silna `elba za stradawe, spremnost da se podnesuva, da se umira, no seto to od qubov kon Bog. “Hristijaninot zatoa odi vo mona{tvo za da stane Martis Hristov niz mnogu trud i podvizi, solzi i trpenie”, istaknuva Svetogorec.
Mona{koto ma~eni{tvo sekoga{ sodr`elo i krielo golema qubov kon Bog. Ma~eni{tvoto e na~in i sredstvo na ~ovekovoto povtorno sozdavawe t.e. Na prepora|awe na smrtniot ~ovek. Vo bolkata i makata ~ovekot sozreva i mo`e da ja sogleda mo`nosta preku stradaweto da ja izrazi svojata `ed i `elba za obogotvoruvawe. ^ovekot saka da stane kako Bog, toj saka da se obogotvori. Jazikot so koj mo`e da go pobara i posaka toa e jazik na `rtva, stradawe za Hrista. Ma~eni{tvoto i stradaweto se sostaven element na `ivotot na monahot. Preku stradanieto i bolkata toj mu ugoduva na Bog. Poradi Hristovata dobrovolna smrt monahot dlaboko veruva vo Bo`joto vozvra}awe so `ivot.
Osnova za ma~eni~kiot `ivot, monasite nao|ale vo duhovnite koreni na hristijanstvoto. Otamu kaj niv se javila re{itelnost i podgotvenost za ma~eni~ki `ivot. So svojata ma~eni~ka smrt na Krst, Isus Hristos e obrazec vo ma~eni{tvoto. Monohat veruva deka gi prodol`uva negovite stradawa i gi pravi prisutni i sovremeni. Stradalniot `ivot mu ovozmo`uva na vernikot milost i spasenie. Na ~ovekot ne mu e daruvano samo da veruva, tuku i da strada za Hrista. Stradanieto ja usovr{uva verata na monahot. Ma~eni{tvoto e svedo~ewe na negovata spremnost da mu slu`i na Bog. Jovan Lestvi~nik istaknuva deka monah se smeta onoj koj odi po patot na Prvoma~enicite.
Po po~etnoto praktikuvawe na molitvata monahot sekojdnevno go ~ita Svetoto Pismo za da se odu{evi i raduva na sopstvenoto tragawe na Bog. Ma~eni{tvoto se sodr`i vo postajanost na `elbat za obogotvoruvawe. Osobeno posle IV vek koga i bilo dozvoleno slobodno organizirawe, crkvata posebno gi cenela monasite i nivniot ma~eni~ki `ivot. Taa se zainteresirala za iljadnici monasi i podvi`nici i im ovozmo`ila postoewe i razvoj.
Ma~eni{tvoto se razvilo i poradi edna druga pri~ina. Monasite bile `estoko progonuvani. Sepak za niv sekoga{ va`ele istite podvizi i bolki koi gi izvr{uvale so edna, herojska dinami~nost. Ma~eni{tvoto obezbeduvalo poznanie i zednica so Bog, sigurno i neposredno spasenie. Svetogorec precizira deka: “oru`je na toa ma~eni{tvo e askezata, poslu{anieto, raznovidnite podvizi, samosmaluvaweto i smirenieto. Borili{te pak, e }elijata”. Zatoa i Isak Sirin veli deka monasite se povikani na nevidlivo ma~eni{tvo. So svojot podvi`ni~ki `ivot monasite ja o`ivuvale i ja podgrevale verata na narodot. Narodot pak, gi smetal za uva`eni lu|e koi bile udostoeni da go vidat Bog.
Mona{kiot podvi`ni~ki `ivot ne e ednoli~en, strog i monoton. Monahot `ivee praktikuvajki mnogu na~ini na ve`bawe, asketizam, koi zavisat od mnogu nadvore{ni okolnosti i sekako od negovata re{itelnost. Pritoa osobena uloga ima starecot koj pretstavuva Duhoven Otec na sekoj monah. Preku ma~eni{tvo monahot projavuva agonoja na padnatiot ~ovek, no istovremeno i nade` vo spasenieto. Monahot e sre}en zatoa {to op{to so Bog. Negoviot `ivot stanuva `ivot na zaednica so Bog. Preku molitvata toj ja do`ivuva prisutnosta na Bog, a Bog deluva vo nego, negoviot um i telo.
Vo pravoslavnoto molitveno iskustvo obi~no postojat tri vida molitvi ili poto~no tri stepeni na molitva: usmena, umna i srde~na, odnosno umnosrde~na molitva.
Vo prviotr stepen molitvata samo se izgovara. So zalagawe na voljata toga{ se pravat prvi obidi, svesno, umot da se koncentrira na sodr`inata na izgovorenite zborovi. Koncentracijata pomaga molitvata da stane vnatre{na,umot da ja prezeme molitvvata.Toga{ se otkrivaat nevideni, skrieni {ireni mo`nosti na ~ovekot, pogolemi otkolku {to zafa}a svesta. Vo ~inot na vnatre{nata molitva ~ovekot u~estvuva celosno, kako telesno, du{evno i duhovno su{testvo. Pritoa molitvata se {iri od svesno, razumsko povtoruvawe na nejzinite zborovi do molitva na umot i srceto. Na ovoj tret stepen na molitva srceto ima dve ulogi: toa e sredi{te na ~ove~koto su{testvo i istovremeno srceto e mesto kade so sretnuvaat ~ovekot i Bog. Vo srceto se odviva samopoznanieto, srceto e istovremeno i mesto na nadminuvawe na sebe. Preku umnosrde~nata molitva se premostuva granicata me|u Bog i ~ovekot. Nivnata sredba se do`ivuva kako neizmerna dlabo~ina i riznica na slobodata. Umnosrde~nata molitva go poni{tuva padot vo grev. Na toj na~in se prediskusuva eshatolo{kata stvarnost, se steknuva sigurnost i garancija za idnoto postoewe. Ovoj posleden stepen na molitvata ima gnoseolo{ka vrednost sam po sebe. Ako voop{to go dostigne, ~ovekot go do`ivuva kako Bo`ji dar.
Dolgotrajnoto ma~eni~ko podvi`ni~ko `iveewe ne garantita siguren u~inok. Mo`e da se slu~ vo celo pokolenie da se najde i da se udostoi samo eden ~ovek {to do{ol do ostvaruvawe na isihija. Poradi toj makotrpen pat molitvata zazemala centralno mesto vo duhovniot `ivot na mnogu podvi`nici. Taka na primer, Simeon Nov Bogoslov govori za li~noto u~estvo i iskustvo vo molitveniot `ivot. Pritoa toj opi{uva kakvi bile negovite molitvi i kako treba eden mlad monah vo tekot na denot i no}ta da se rakovodi od molitvata. Bogoslov pora~uva monahot da praktikuva propi{ana molitva. Sekoja molitvena re~enica treba da se ka`e so celosno vnimanie. Monahot ne treba da se premestuva vo tekot na molitvata od edna noga na druga ili da se potpira na yidovite i stolbovite. Naprotiv, toj treba da zadr`i nepodvi`en pogled i da vnimava na smislata na zborovite na molitvata. S#238; {to go rasejuva umot, site pri~ini za negovata dekoncentracija za monahot se isku{enija. Nadvore{nata polo`ba na teloto ima golemo zna~ewe vo tekot na molitvata bidejki ovozmo`uva da se so~uva vnimanieto. Simeon Nov Bogoslov govori za pove}e vidovi molitva: za poedine~na molitva {to monahot ja praktikuva vo svojata }elija; i za ve~erni i no}ni molitva zaedno so monasite. Toj prepora~uva: “Zastani hrabro, sobirajki gi svoite misli i ne im dozvoluvaj da bludbni~at na strana, prekrsti gi racite, sostavi gi nozete na edno mesto i spu{ti go pogledot za da ne gleda{ {to i da e drugo i tvojot um da ne se rastura, a samiot um i seto srce podigni gi kon neboto i kon Bog, povikuvajki ja otamu milosta so solzi i vozdi{ki”. Osobeno mesto Bogoslov #237; dava sekoga{ na molitvata {to ja narekuva tajno dejstvuvawe ili pou~uvawe. Toa e vsu{nost Isusovata umna nepre}enata molitva. Za uspe{no odvivawe na molitvata Bogoslov gi prepora~uva postot, makotrpniot `ivot, rabotata, zanemaruvaweto na kosata, seno za prostirawe leglo i sekoe drugo stradawe vo `ivotot. Vnatre{nata molitva toj ja prepora~uva nasproti t.n. Telesna molitva poradi toa {to toga{ ~ovekot e: so polno ~ustvo vo srceto radosno odrekuvajki se od nadvore{nite stvari i lu|e i s#238; {to e vo `ivotot. Zaboravajki go toa, prebroduvajki ja kako preku kamen pristrasnosta. Takviot stanuva tu| za svetot i s#238; {to e na svetot, go sobira svojot um i so prekrasno dejstvuvawe postignuva se}avawe i misla za smrtta. Toj zatoa sekoga{ se gri`i za duhot i nagradata, i potpolno e zaroben od takvi misli so neiska`liv strav i e porazen so vdlabo~uvawe vo niv.
Vo tekstovite na Grigorij Palama molitvata se opredeluva na tri na~ini:
1) Molitvata e sredstvo za borba i osloboduvawe od strastite;
2) Molitvata e sredstvo za uspokojuvawe na du{ata. Taa e stolb na vnatre{niot svet na ~ovekot i pretstavuva sredstvo za ostvaruvawe na sovr{eno spokojstvo ili isihija; i
3) Molitvata e metod na Bogospoznanie.
Vo prvoto zna~ewe molitvata se odnesuva na sistemot na asketskiot `ivot. Vtoriot vid molitva e najva`en. Molitvata ima golema uloga i najgolemo zna~ewe koga se upotrebuva kako sredstvo za postignuvawe na sostojba na isihija. Taa e ideal na Vizantiskite podvi`nici. Kako sredstvo na Bogospoznanie molitvata ja praktikuvale mnogu isihasti. Palama nabrojuva golem broj prethodni isihasti i nivniot misti~ki opit go povrzuva so praktikuvaweto na molitvata.
Za da se odbegne i nadmine raseanosta, monahot treba da znae kako da go pre}ine roeweto na mislite. Toj treba da znae kako da go vrze umot za edna edinstvena misla, za mislata Isus Hristos. Sovladuvaweto na razni pomisli odi vo nekolki nasoki:
1) Mo`e da se iskorenat vedna{ site drugi misli so silen napor na voljata. Ova e eden vid nasilno potisnuvawe za koe se sposobni samo sovr{enite i iskusni monasi;
2) Potisnuvaweto na pomislite mo`e da bide postepeno, no uporno. Fantaziite treba da se zamenat so misla za Boga.
Za postignuvawe na celosna koncentracija do kontemplatacija, osnovo e da se znae deka molitvata ne oblik na razmisluvawe za `ivotot na Isus Hristos. Pri moleweto, isto taka, ne treba da se sozdavaat vizuelni sliki za nekoja slu~ka od `ivotot na Isus Hristos, ili za nekoja bibliska tema. Molitvata treba da se odviva sega i ovde. Samo taka }e se postigne sozercanie. Vo toa pomaga i ulogata na teloto {to mu se dava vo negovoto u~estvuvawe vo molitvata. Ulogata na teloto ~esto se tolkuvala pogre{no. Vo molitvata treba ramnopravno da u~estvuva i teloto. Toa e soglasno so bibliskoto sva}awe na ~ovekot kako celina. Teloto ne #241; e pre~ka na du{ata. Telesnite sposobnosti treba da se izberat i da se naso~at, za da se izve`baat za makotrpniot pat na molitvenoto `iveewe. Teloto e neicrpen izvor i potencijal na nevideni do`ivuvawa. Kontroliraweto na nekoi telesni procesi i funkcii ja ovozmo`uvaat i zgolemuvaat koncentracijata pri molitvata. Na primer, kontrolata na di{eweto treba da ovozmo`i sporo di{ewe usoglaseno so ritmot na izgovarawe na molitvenata re~enica. Taa se izgovara istovremeno i vo ritmot na ot~ukuvaweto na srceto. Vo isihasti~kata literatura retko se sretnuvaat to~ni i detalni upatstva za psihosomatskite ve`bi. Edna od pri~inite za toa e nivnata te`ina i serioznost i mo`nost da se zlouptrebat. Isto taka pogre{nata uotreba na tie psihofizi~ki ve`bi mo`e da vlijae na poremetuvawe na ~ove~koto zdravje. Zatoa voda~ na tie psihofizi~ki ve`bi skoro sekoga{ bil duhovniot voda~- starec. Psihofizi~kite ve`bi na Vizantiskite isihasti se sli~ni so telesnite ve`bi vo jogata i sufizmot.
Molitvata e rakovodewe i vladeewe so vnatre{niot i nadvore{niot telesen svet. Vo tekstovite na nekoi isihasti se naveduvaat tri usluvi, koi treba da gi ispolni molitvata za da bide uspe{na: ~esto povtoruvawe na molitvaenata re~enica; dlaboka koncentracija i vnatre{na molitva na srceto. Prviot uslov zna~i primenuvawe na to~no opredelen, propi{an kvantitet, koli~ina na izrekuvawe na molitvenata re~enicata. Nekoi avtori, prepora~uvaat da se po~ne so 1 000 povtoruvawa, a potoa postepeno toj broj da se zgolemi na 3 000, 4 000, pa duri i do 12 000 povtoruvawa vo tekot na eden den. Za polesno kontrolirawe na povtoruvawata, monasite upotrebuvale brojanici. Interesno e deka ovoj uslov vo tekstovite na nekoi drugi isihasti ne se spomnuva, nitu pak za niv toj bil presuden.
Povtoruvaweto sozdava navika. Poradi ~esto povtoruvawe monahot po~nuva od navika da ja primenuva molitvata. Navikata se pretvora vo priroda, t.e. Molitvata zapo~nuva da se odviva sama od sebe. No, ova nejzino izvr{uvawe ne e avtomatsko, mehani~ko, tuku go obzema celiot ~ovek so toa {to molitvata sama od sebe nepre}inato trae. Toa e voedno najte{kiot i najvozvi{en rezultat na primenata na molitvata. Postojanata, nepre}inata molitva e eden vid samo dvi`ewe na umot. Na krajot od toj proces doa|a do zagrevawe na srceto so toplina i bla`enstvo na agapisko ~ustvo. Toga{ srceto, bez napor, so naslada i slobodno }e go iskusi i do`ivee prisustvoto na Bog. Toa e tolku silno do`ivuvawe, {to onoj {to go iskusil nikoga{ ne }e saka da go napu{ti. Od toj moment, sekoga{ }e go naso~uva umot edinstveno kon toa do`ivuvawe vo srceto i postojano }e saka tamu da se vrati.
Simeon Nov Bogoslov prepora~uva monahot da stekne tri ne{ta za da stane sposoben da gi do`ivuva blagodatta na molitvata:
1. Da stekne bezgri`nost, apatija, vo odnos na s#238;, duri i vo odnos na ona {to e dozvoleno, da stane nepristrasen;
2. Da se izdvoi na osameno i tivko mesto i denono}no da ve`ba so pomo{ na di{eweto, da ja otkrie radosta vo sebe;
3. Ovoj trud }e mu donese takvo poznanie kakvo {to nikoga{ ne videl, nitu znael za nego.
Verata treba da bide dejstvena, veli Sinaitski. Zapovedite ne treba da se isponuvaat na nadvore{en na~in, tuku na duhoven na~in. Pridr`uvaweto na zapovedite e samo eden na~in da se razbudat Bo`jite darovi. Vtor na~in da se otkrie Bo`estvenata svetlost i sjaj e postojanata primena na molitvata. Ova vtoro sredstvo e posilno, veli G. Sinaitski.
Duri preku molitvata, zapovedite dobivaat mo} i smisla. Umstvenata molitva dejstvuva na dva na~ina:
1. dejstvuvaweto na molitvata zapo~nuva so smaluvawe na strastite;
2. molitvata go privlekuva umot vo srceto i go osloboduva od negovite voobi~aeni skitawa.
Vo prviot slu~aj umot stanuva dejstven, a vo vtoriot stanuva sozercatelen. Dejstveniot um e sposoben da gi pobedi strastite, a sozercatelniot um go gleda Bog.
Vistinskata vntre{na molitva go zapliskuva umot so spokojstvo, mir. ^ovekot od ni{to ne se pla{i krotok e i srde~en. Bog za vernikot e pat, vistina i `ivot. I.P. Erusalimski vaka go opi{uva patot na molitvata: “Kako {to dolinite se bogati so `ita, taka i ovaa molitva go obogatuva srceto tvoe so sekakvo dobro... Taa prvo }e ti izgleda kako skala potoa kako kniga za ~itawe, a koga }e napreduva{ }e vidi{ deka toa e gradot Erusalim Nebeski”.
Molitvata e razgovor so Bog. Vo tekot na molitvata monahot nema ni{to drugo vo mislite, osven toa deka stoi pred Bog i so nego razgovara. Molitvata gi otvara umstvenite o~i na srceto. Molitvenoto dejstvuvawe (praktikata) e naleguvawe kon sozercanieto (teorijata). Bez molitvenata praktika ~ovekot bi `iveel otu|eno od Bog. Toj mo`e da postigne, da ostvari dobrodetelen `ivot, no toa ne e dovolno nitu e sredstvo za direktno, neposredno bogovidenie. Namno`uvaweto na dobrodetelite e samopodgotovka za sovr{enstvo. Momentot na do`ivuvaweto na Bo`joto prisustvo vo ~inot na sozercanie e moment na osvetluvawe na celiot ~ovek. Toj zra~i so svetlina i e nepodvi`no ukotven vo sozercanieto: “Takov ~ovek ne e privrzan za ni{to ovde{no, tuku preminal od smrt vo `ivot”.
Preku molitvata se potvrduva vrednosta na s#238; {to e sozdadeno od Bog. Nekoi avtori pogre{no tolkuvale deka molitvata so preporaka za povlekuvawe vo sebe, go odrekuva svetot. Naprotiv, izgovaraweto na imeto na Isus Hristos vo molitvata ima cel da go poka`e Bog, kako tainstven klu~ na svetot. Molitvata e podgotovka za uspeh, sredstvo za Bogospoznanie. Taa ima dvojna antropolo{ka vrednost:
1. Go preobrazuva odnesuvaweto na ~ovekot kon svetot koj go opkru`uva. Toj dobiva vpe~atok deka svetot e ubav, sozdaden za nego, i deka svedo~i za qubovta Bo`ja kon nego. Molitvata ja otkriva vo ~ovekot tajnosta na Bo`joto prisustvo vo s#238;. Bleskajki od srceto, svetlosta se {iri nasekade i ~ovekot go saka svetot. ^ovekot koj do`iveal sozercanie e milostiv i srde~en;
2. *olitvata go preobrazuva odnosot na ~ovekot kon drugite lu|e. Toj se odnesuva kon niv milostivo i krotko. Istrajnosta vo molitvata ra|a mnogu plodovi. Nekoi od tie pridobivki, direktno vodat kon poviski vidovi molitva. Najnapred, kako po~etna pridobivka od molitvata se javuva vnimanieto i milosta vo srceto. Vnimanieto e jadro na molitvata, toa ovozmo`uva da se povle~e umot i da se privrze za srceto. Vnimanieto i milosta ja osiguruvaat koncentracijat i ovozmo`uvaat molitvata da prerasne vo ~ista molitva. Druga va`na pridobivka od molitvata e opitot na Bo`jata qubov so koja duhot na ~ovekot se preporoduva, so sozercanieto se utvrduva i ~ovekot se obogotvoruva.
Isihastite velat deka Bog otvoreno se poka`uva i potpolno se do`ivuva. Zatoa monahot ostanuva sam so Bog i saka da bide sam vo }elija. Toj gleda vo Nego izvor na sekoe dobro, pri~ina za s#238; i bespo~eten po~etok. Za monahot, na zemjata nema pogolema i pova`na smisla od gledaweto na Bog. Toj se smiril so Nego i neposredno op{ti, nadminuvajkli go stepenot na strav i ropstvo, no ugoduvajki Mu so qubov.
Simeon Nov Bogoslov smeta deka: “Nie stanuvame hram Bo`ji vo ~ustvoto i poznanieto”. Toj pravi razlika me|u obi~nata son~eva svetlost i svetlosta {to ja gledale isihastite. Vernikot ja do`ivuva svetlinata kako ~udo. Toa e prosledeno so neiska`liva radost i so poznanie deka s#238; vo svetot e sodr`ano vo nea. Bog #241; se javuva vo vid na svetlost samo na smirena, krotka i milostiva li~nost. Isihastot se nao|a vo sostojba koga izleguva od sebe i zaborava na sebe i svetot. Taa sostojba Bogoslov ja opi{uva vaka: “Umot se gleda samiot sebe, potpolno spoen so svetlosta i gledajki toj se sobira i stanuva kakov {to bil. Toj ja sfa}a svetlinata od daleku, no obzirajki se, povtorno se nao|a serde svetlinata”. Vo ovoj tekst, kade gledaweto na svetlinata, is~istvuvaweto so solzite i so ognot na duhot i obogotvoruvaweto, spoeni se vo edna ekstati~ka celina, opi{ano e kako za ~ovekot, prirodno e nevozmo`no da se podnese sredbata so ona {to ja nadminuva prirodat i razumot, bez opredelena burna reakcija.
Vo su{tina, sepak, sostojbata na ekstaza e nesfatliva i nemo`e da se opi{e precizno. Vo momentot koga is~eznuva svetlinata, isihastot ~ustvuva silna bolka. Simeon Nov Bogoslov istaknuva deka ponekoga{ ja gledal svetlinata odvnatre i vo taa sostojba: , “Du{ata se nasladuva{e so mir i spokojstvo, ponekoga{ pak, taa se javuva{e nekade daleku nadvor, ili duri potpolno se skriva{e, i skrivajki se mi pri~inuva{e nepodnosliva taga, taka {to mislev deka taa nema ve}e voop{to da mi se javi. No, koga povtorno kukav i pla~ev i poka`uvav povlekuvawe i poslu{nost i smirenost, taa se javuva{e kako sonce rasekuvajki ja gustinata na oblacite i se poka`uva{e postepeno ubava i top~esta. Tajnata na nejzinoto javuvawe go fascinira vernikot. Za nego taa e Bog. Bog, ne sveti na drugi mesta, tuku edinstveno vo du{ata. Svetlinata e vidliva za duhovnite o~i na srceto”. Bo`estvenata svetlina se soedinuva so du{ata u{te vo tekot na ovoj `ivot. Osvetuvaweto so Bo`estvenata svetlost potpolno go menuva ~ovekot i mu dava Bo`estveno postoewe. Toj ~ustvuva spokojstvo i nasladuvawe vo svetlinata. Taa e kako vnatre{no sonce {to ja preobrazuva celata du{a. Svetlinata gi goni mislite go uni{tuva stradaweto i voveduva radost vo smirenata du{a. Za tie koi ja gledaat, taa e vidliva i so telesnite i so duhovnite o~i. Taa vleguva vo srceto na ~ovekot, kade sveti. Obi~no sozercanieto trae kratko. Is~eznuvaweto na svetlinata ne samo {to predizvikuva neizdr`liva bolka tuku ponekoga{ vo po~etnite javuvawa predizvikuva nesvestica i ~ovekot neznae kade se nao|a.
Verata e dovolna ~ovekot da spoznae deka Bog postoi. Molitvata e sredstvo so koe isihastite go dostignuvaat obogotvoruvaweto, vo svojata vnatre{nost. Preku Nego tie ja dostignuvaat i ostvaruvaat sli~nosta so Bog. Molitvata kako sredstvo i pat zavr{uva so obogotvoruvawe. Isusovata molitva uspeva Bo`estvenata svetlina da go protkae celiot ~ovek. Taa svetlina ne e simvoli~na svetlina na razumot, nitu prirodna svetlina. Isihastite ja smetaat kako Bo`ja svetlina koja ne e stvorena. Obogotvoruvaweto pretstavuva celosna promena vo ~ovekoviot duhoven `ivot. Preku nego soedinuvaweto so Bog, bogovidenieto se prima, ~uva i se predava tajnata na krstot i na voskresenieto. Vo obogotvoruvaweto, ~ovekot i Bog se smiruvaat. Toa e uslov za bogoslovieto. Zatoa Jovan Zlatoust prepora~uva: , “Smirete se so Bog”.
Isihazmot, kako na~in na `iveewe i duhovna sostojaba na monasite, go praktikuvale u{te i pustinskite Otci (pustino`itelite). Osnova za isihazmot kako soedinuvawe so Bog vo mir i osamenost, pretstavuva nepre}inata molitva. Isihastite koi bile udostoeni da go vidat Bog kako svetlina sli~na na onaa {to ja videle apostolite na Tavorskata Gora, postoele ve}e vo prvite vekovi na hristijanstvo. Vozvi{enata sostojba na obogotvorenost, vo `ivotot na isihastite pretstavuvala ostvaruvawe na sovr{eno edinstvo na ~ovekot so Bog. Obogotvoreniot ~ovek e vo sostojba na celosna bestrasnost (apatija) i duhovno bla`enstvo.
Maksim Ispovednik opredeluva tri stepeni na duhovniot razvoj: “is~istuvawe , prosvetlenie i sovr{enstvo”. Soobrazno so toa, li~noto spasenie na ~ovekot ima tri dela: prakti~en, teoriski (sozercatelen) i misti~en (ekstati~en). Isihastot, strastite gi pobeduva so toa {to gi iskorenuva, a na nivno mesto gi sadi dobrodetelite.


Antropolo{ki aspekti na Isihasti~kiot spor

Gr~kiot zbor isihihija se sretnuva vo najranite mona{ki knigi, za da se ozna~i na~in na mona{ki `ivot, posveten na sozercanie, so praktikuvawe na postojana molitva. Ovie monasi, niz vekovite, go zadr`ale imeto isihasti. Nivniot duhoven `ivot bil inspiriran od edna temelna vistina. Bog mu e dostapen na ~ovekot vo negovoto li~no iskustvo, poradi {to del od `ivotot podelil so lu|eto. Isihastot e osamenik, dlaboko pobo`en i re{en da go do`ivee Bo`joto prisustvo, vo sredi{teto na Isihasti~kata duhovnost, kako {to be{e re~eno, e “Isusovata molitva” . Taa bila prifatena i praktikuvana kako vo vo isposni~koto mona{tvo taka i vo vo manastirskite bratstva. Vo isihasti~kata molitva e sodr`ana su{tinata na hristijanskata pravoslavna vera kako li~no do`ivuvawe na Bog.
Metodot na Isusovata molitva bil praktikuvan niz celiot vizantiski period, a svoj procut dobil vo XIII i XIV vek. Posebna zasluga za negovoto {irewe me|u monasite na Sveta Gora Atonska, mu pripa|a na Grigorij Sinaitski. Pred da premineme na golemiot u~itel- branitel na isihazmot, Grigorij Palama, potrebno e da se spomne ne{to i za ~ovekot koj duhovno vlijael vrz uspehot na Palama. Toa bil Grigorij Sinaitski.
Grigorij Sinaitski (1255-1346) do{ol od Mala Azija, negoviot prestoj vo Sinaj kade u{te bila `iva tradicijata na Jovan Lestvi~nik, go objasnuva negoviot prekar. Negoviot biograf, patrijarhot Kalist soop{tuva deka svoeto vreme na Sinaj, Sinaitski go pominuva vo molitva i ~itawe, i deka negovoto znaewe gi nadminuvalo znaeweta na site monasi vo manastirot. No, sepak toj na Sinaj ne ja nau~il “~istata molitva” tuku na Krit, kade podocna `iveel so eden monah po ime Arsenij. Od Krit, Sinaitski se preselil na Atonskata Gora, kade stanal duhovnik na skitot Magula, i bil opkru`en so mnogu u~enici. Nekade okolu 1325 godina Atonskite monasi koi `iveele baz za{tita vo golemite manastiri, bile `rtvi na ~estite turski napadi. Pa taka Sinaitski bil prinuden da ja napu{ti Sveta Gora i da najde `iveali{te vo planinata na Trakija, na granicata na Vizantiskoto carstvo i Bugarija, pa taka isihazmot bil ra{iren niz Bugarija, Slovenskite narodi, Rusija itn.
Edna od glavnite zagri`enosti na Grigorij Sinaitski bila da gi so~uva svoite u~enici od nevistinski vizii, koi ponekoga{ mo`at da bidat prirodni, no naj~esto se |avolski isku{enija: “Ti koj si go zasakal Bog, ~uvaj se vnimatelno i razumno. Dodeka si vo molitva, i vidi{ vo sebe ili nad sebe svetlost ili Hristov lik ili angel ne primaj go za{to }e nastrada{. Ne dopu{taj na svojot um da zamisluva takvo ne{to, koga sam od sebe slikovito razmisluva. Za{to seto ova se nametnuva za vreme na molitva i ima za cel da ja zavede tvojata du{a. Vistinskiot po~etok na molitvata e toplina vo srceto ili okolu srceto koja gi zgasnuva strastite, ja ispolnuva du{ata so radost, umilenost, utvrdenost i srceto se ispolnuva so qubov i nepokolebliva sigurnost”.
Ovde G. Sinaitski nastojuva da go objasni su{tinskiot aspekt na pravoslavnata misti~na tradicija: najopasen neprijatel edinstvenono na Bog e zamisluvaweto (imaginacija), vo bilo koj oblik ili forma, volno ili nevolno. Seto ova govori deka isihazmot ne e samo edna {kola od duhovnosta, tuku i u~ewe koe e neodvoeno povrzano so taa pravoslavna duhovnost. Zatoa morame da premineme na bogoslovot na isihazmot, Sveti Grigorij Palama.
Palama e roden 1296 godina, poteknuva od Mala Azija, no pod vlijanie na turcite bil prinuden da zamine vo Carigrad, kade {to `iveel vo dvort na carot Andronik II Paleolog. Andronik bil eden od najreligioznite carevi vo Vizantija. S#238; do 20-tite godini Grigorij bil zafaten so svetovni studii, osnovnite klasi~nite studii mu ovozmo`ile dobro poznavawe na Aristotel. Tradicionalniot Vizantiski svet zabele`al deka Platonovata metafizika ne se podudara so pravoslavnoto hristijanstvo. Okolu 1316 godina voodu{even od kontaktite so eminentnite monasi vo Carigrad, Grigorij Palama iznenadno odlu~il da se posveti na mona{tvo. Teolipt Filadelfiski go vovel Palama vo tajnite na “~istata molitva”. U{te kako dete Palama go izgubil svojot tatko ( koj pred smrtta ja oblekol mona{kata riza). Pa zatoa toj moral da se gri`i za negovata majka, dve sestri, dvajca bra}a, i golem broj slugi. Re{enieto go na{le vo toa {to site se zamona{ile. Toj i negovite dvajca bra}a zaminale pe{ na Sveta Gora. Tamu Palama `iveel okolu 20 godini mona{ki `ivot, koj vo 14 vek ne se mnogu razlikuval od dene{niov `ivot vo Sveta Gora.
Vo XIV vek Sveta Gora (Atos) bil centar na celokupnoto pravoslavno mona{tvo. Isto taka bil i intelektualen centar, {to mo`e i denes da se voo~i po bogatata i neiscrpna Svetogorska biblioteka. Godinite koi gi pominal idniot u~itel na isihazmot ne bile samo godini na duhovni ve`bi i podvizi, tuku i prilika da stekne golemo i bogato znaewe od svetoote~kata kni`evnost i izvoredni iskustvo vo raznite oblasti na mona{kiot `ivot.
Koga Palama bil vo Solun zaedno so u~enikot na Sinaitski, Isidor, idniot Patrijarh Carigradski, vlijaele vrz razli~nite socijalni grupi zatoa {to tie isto kako i Simeon Nov Bogoslov i Teolipt filadelfiski, ne smetale deka isihasti~kata duhovnost pripa|a isklu~ivo samo na monasite. Tie rabotele na toa Isusovata molitva da se ra{iri i nadvor od manastirite, bidejki taa za niv bila primarno pomo{no sredstvo preku koe blagodatta od kr{tenieto treba da postane vistinski delotvorna.
Palama koga imal 30-tina godini vo Solun bil rakopolo`en za sve{tenik. Toga{ ja osnoval isposnicata blizu Verija, so koja rakovodel polni pet godini i tamu `iveel vo strog asketski `ivot. Pet dena vo nedelata pominuval vo potpolna povle~enost, a vo sabota i nedela im se pridru`uval na svoite bra}a za da slu`i Sveta Liturgija i so niv da razgovara.
Vo 1331 godina Grigorij Palama se vra}a na Sveta Gora Atonska za{to srpskite napa|a~i neprestano ja pusto{ele oblasta Verija. Pa toga{ re{il da `ivee vo isposnicata Sveti Sava vo blizina na Lavrata. Grigorieviot prestoj vo isposnicata Sveti Sava bil pre}inat na kratko (1335-1336) zatoa {to vo toa vreme Svetogorskite vlasti go postavile za igumen na golemiot manastir Esfigmena, na sever od poluostrovot Atos koj vo toa vreme imal 200 monasi. Potoa Palama pak se povlekol vo isposnicata Sveti Sava.
Palama po~inal vo Solun kade {to bil arhiepiskop na 27 noemvri 1359 godina. Denes mo{tite na ovoj svetitel, se nao|aat vo Solun.
Vo osnovata na Palama razlikata e vo Bo`jata su{tina i Bo`jite energii. Taa razlika, vsu{nost e eden drug na~in da se ka`e deka Bog ostanuva nepoznatliv i so toa nesfatliv i toga{ koga toj s#238; obra}a i s#238; otkriva na ~ovekot. Ovaa razlika bila oficijalno potvrdena od crkvata, a stavovite na Palama dobile zna~ewe na sistematizacija na pravoslavieto. Vo sredbata so isihazmot, Varlaam do`iveal li~na drama. Toj bil dojden vo Carigrad vo 1338 godina od Kalabrija, Ju`na Italija. Imal odli~no klasi~no obrazovanie, a posebno dobro ja poznaval anti~kata filozofija. Koga vo 1330 godina do{ol vo prestolninata, bil pre~ekan i primen od carot Andronik III kako u~en i cenet ~ovek. Vedna{ dobil visoka po~it-profesorsko mesto na Univerzitetot. Kako filozof imal golem avtoritet. Vo bogoslovieto pak, go zastapuval apofatizmot. Ugledot mu bil tolku golem {to vo 1333-1334 godina iako tu|inec mu bile dovereni pregovorite so Dominikanskite bogoslovi za povtorno obedinuvawe na crkvata. Vo bogoslovskite krugovi go smetale za veren na pravoslavieto. Zato vo 1339 godina mu bila doverena i edna druga va`na misija kaj papata Benedikt XII, vo Aviwon. Koga se zapoznal so isihasti~kiot psihofizi~ki metod, ve}e ra{iren niz cela Vizantija, Varlaam mnogu se iznenadil i se po~ustvuvaal dlaboko pogoden vo svoite filozofski i bogoslovski uveruvawa. Toj bil humanisti~ki obarazovan i racionalisti~ki zadoen. Ne samo {to ne storil napor da go nau~i i izu~i isihazmot, tuku go otfrlil i grubo go potcenil. Majendorf vaka ja karakterizira negovata li~na drama vo koja se na{ol: “Vo svoeto begstvo od intelektualniot realizam na zapadnata tomisti~ka sholastika, Varlaam se sudril so misti~niot realizam na Isto~nite monasi”.
Toj mislel deka isihazmot e dlaboka zabluda na prostite, nebrazovani monasi. Li~no smetal deka isihasti~koto tvrdewe deka go gledaat Bog, Bo`joto prisustvo so telesni o~i e identi~no so meselijanskoto tvrdewe. Zatoa gi proglasil isihastite za eretici.
Asketizmot na isihastite, Varlaam go narekuval grozen i apsurden. Na isihastite im dal grdo i navredlivo ime -papkogleda~i. Toj smetal deka se voobrazuvaat i deka li~no se soedinuvaat i go do`ivuvaat bo`joto prisustvo na sopstveniot stomak. “Bog nemo`e da se poznae”, veli Varlaam. Edinstven na~in da se dojde do Nego e so pomo{ na razumot. Bog e vistina, a vistinata se usvojuva so razumot. Toj bil iznenaden i za~uden posebno od tvrdeweto na monasite deka i ~ove~koto telo, a ne samo umot, mo`e da pridonese za do`ivuvaweto na Bo`joto prisustvo.
Sporot, zna~i go zapo~nal Varlaam. So svoite napadi na isihastite predizvikal silen vpe~atok kaj mnogu avtori. Negovite grdi zborovi i navredi na isihastite gi prezele mnogumina koi nitu sistematski go izu~uvale isihazmot, nitu se obidele da go razberat vo po{irokite ramki na Vizantiskata civilizacija.
Sporot, me|u Varlaam i Palama bil sudir me|u racionalizmot i misticizmot. Nekoi avtori smetale deka vistinskite pri~ini za pokrenuvawe na isihasti~kiot spor seu{te se nepoznati. Taka, N. Joanidis istaknuva deka pri~inite za ovie raspravii se mnogubrojni i tie seu{te se nerazjasneti.
Prvata diskusija me|u Palama i Varlaam bila vo vrska so bogoslovskiot metod. Polemikata se vodela za vrednosta na dijalekti~kiot i apodikti~kiot na~in na spoznanie na Bog. Raspravata vsu{nost bila po povod vnesuvaweto na dodatokot “... I Sinot... ” (Simvol na verata), na izvorednoto veruvawe “...I vo Svetiot Duh, Gospod, Koj `ivot tvori, Koj ishodi od Otca, na Kogo se poklonuvame i Go Slavime zaedno so Otca i Sina... ”
Majendorf smeta deka vo `ivotot na Palama mo`at da se razlikuvaat ~etiri periodi:
1) Od ra|aweto do po~etokot na polemikata so Varlaam;
2) Period na otvoren sudir so Varlaam od 1337-1341 godina;
3) Prodol`uvawe na polemikata posle zaminuvaweto na Varlaam, koga Palama prestojuva vo zatvor i se sudira so stavovite na Grigorij Akindin i
4) Period na triumf na Palamisti~koto bogoslovie.
Vo periodot od 1338 do 1341 Palama napi{al devet spisi. Tie se objaveni na tripati po tri knigi i zatoa se nare~eni Trijadi, a se odnesuvaat vo odbranata na Svetite isihasti.
Ovie dela se napi{ani direktno protiv stavovite na Varlaam. Po svojata vrednost Trijadite pretstavuvaat edno golemo svedo{tvo za sodr`inata i zna~eweto na hristijanskoto iskustvo. Namerata na Palama ne e da go potvrdi svoeto li~no mona{ko iskustvo, tuku da ja voobli~i bogoslovskata osnova na isihazmot. Toj se zalaga da doka`e deka obogotvoruvaweto ne e na~in na osamenite mistici, tuku deka toa e identi~no so samata hristijanska vera. Za primer na svoeto doka`uvawe Palama go naveduva stavot deka celoto gr~ko svetoote~ko nasledstvo mo`e da se sfati kako potvrda na taa cel- obogotvoruvaweto. Toj sakal da poka`e deka osnovite na isihazmot le`at vo pravoslavnata tradicija.
Prvite napadi vrz isihastite Varlaam gi objavil vo spisot “Protiv Latinite”. Palama mu odgovoril so spisot “Apodikti~ki slova”. Toj re{itelno go otfrlil racionalisti~kiot metod na Varlaam. Zna~i, pobivaweto ne bilo li~no naso~eno. Zatoa vo odgovorot {to go podgotvil Varlaam vo tekstot za steknuvawe na mudrosta; za molitvata i ~ove~koto sovr{enstvo; za svetlinata na poznanieto, gi ispu{til navredlivite zborovi protiv isihastite, no gi pro{iril obvinenijata. Vo 1339 godina Palama kako odgovor na tie obvinenija ja napi{al vtorata kniga na Trijadite. Toj go pobiva gledi{teto na Varlaam taka {to gi naveduva negovite stavovi vo celost.
Vo toa vreme Varlaam, se vratil od Aviwon i vedna{ go objavil spisot “Protiv Mesalijanite”. Otvoreno gi obvinil isihastite deka se privrzanici na ovaa oficijalno osudena sekta. Toga{ Palama mu odgovoril so treta kniga na Trijadite. Svoeto gledi{te go obrazo`il so voveduvawe na razlika me|u Bo`jata su{tina i Bo`jite energii, i na osnova na taa razlika go razvil stavot na nestvorenite Bo`ji energii. Posle objavuvaweto na ovoj spis, Varlaam go izgubil trpeneto. Viskite crkovni krugovi vo Vizantija ne sakale pokrenuvawe na dogmatski raspravii i mu sovetuvale da se vozdr`uva i mirno da se odnesuva. No, toj razluten i navreden go tu`el Palama vo Carigrad. Vo obvinenieto navel deka Palama e predvodnik na nezakonski grupi. Vo 1341 godina bil svikan sobor na koj oficijalno bilo potvrdeno obrazlo`enieto na Palama vo imeto na isihasti~kite monasi. Na soborot bil prisuten i Grigorij Akindin. Nezadovolstvoto od toa re{enie dlaboko go pogodilo Varlaam i go napu{til soborot. Varlaam se na{ol vo neprijatna situacija. Posle potvrdata na gledi{teto na Palama, toj trebalo da im se izvini na monasite. Porazen i navreden , posle kratko vreme otpatuval vo Italija. Tamu ja primil katoli~kata vera. Negoviot porane{en u~enik Petrarka mu pomognal da bide postaven za episkop vo Kalabrija. Varlaam nikoga{ pove}e ne se vratil vo Carigrad. Sepak, negovoto ime ostanalo vo sredi{teto na isihasti~kiot spor. Ovoj spor ne samo {to ne stivnal posle negovoto zaminuvawe, tuku kako i da zel nov podem.
Nabrgu umrel carot Andronik III. Se sozdava nova politi~ka situacija. Toa go iskoristil Grigorij Akindin za da se vklu~i vo borbata so isihastite. Pou~en od lo{oto iskustvo na Varlaam, odbival da priznae deka e negov sledbenik i istomislenik. Po svojot nastap sakal da ostavi vpe~atok na re{itelen i samostoen mislitel i nastapuval istovremeno protiv Palama, no i protiv Varlaam. Podocna se poka`alo deka toa bilo samo dobro promislena taktika. Po nastapot na Akindin mnogu mu pomognala od patrijarhot Kalekas.
Cel na napadite na Akindin e tezata na Palama vo koja toj gledal antinomi~na postavka. Akindin salkal preku kritikata na stavovite na Palama da izlo`i novo re{enie na problemot okolu Tavorskata svetlina. Nasproti Palama toj zastapuval gledi{te deka: “S#238; {to mo`e da se vidi so telesni o~i e stvoreno”.
Palama ostro rea|iral na gledi{teto i na nastapot na Akindin. Vedna{ i mnogu lesno ja prepoznal identi~nosta so stavovite na Varlaam. Vo odbrana na isihastite, Palama napi{al eden pamflet od 621 stih. Akindin bil nare~en ov~ar, grdo ime so koe obi~no nalutenite grci gi navreduvale slovenite.
Akindin odgovoril so op{irno izlagawe na svoeto gledi{te. Na negova inicijativa bil svikan nov sobor. No, toj ne samo {to ne ja odnel pobedata, tiku do`iveal poraz i bil osuden. Posle toj sobor sepak isihasti~kiot spor ne prekinal. Toj prodol`il so ista sila i `e{tina koja dobila i politi~ki karakter. Caricata Ana Savojska, podr`uvana od patrijarhot J. Kalekas, zastanala na stranata na Akindin. Vo isto vreme Kantakuzin se proglasil sebe si za car. Toj se opredelil na stranata na Palama. Taka, ne samo {to se izme{ale razli~ni strui, tuku politi~kata pozadina stanala centralna vo re{avaweto na isihasti~kiot spor.
Patrijarhot Kalekas, zaedno so Akindin gi obvinil Palamistite za site nevoqi na zemjata i gi proglasil za dr`avni neprijateli. Akindin dobil celosna podr{ka i po~esno mesto |akon. Palama bil frlen vo zatvor. Sepak, borbata ne stivnala. Antiohiskiot patrijarh Ignat napi{al tezi protiv u~eweto na Palama vo 1345 godina bil svikan nov sobor na kogo Palama bil doveden od zatvor, osuden i pak povtorno zatvoren, a u~eweto na Akindin i Varlaam e priznato i potvrdeno kako pravilno.
Ulogata na Ana Savojska vo vnatre{nata politika istovremeno pretstavuva i presvrt vo tekot na politi~kata i versko- filozofskata borba. Taa pregovarala so Kantakuzin i go oslobodila Palama od zatvor i od nego pobarala da napi{e tezi protiv stavovite na Varlaam i Akindin.
Vo 1347 godina bil svikan sobor protiv patrijarhot Kalekas i Akindin. Patrijarhot bil obvinet za dru`ewe so Akindin. Negovite zalagawa bile proglaseni za {tetni, a toj i Akindin bile proglaseni i osudeni kako privrzanici na Zapad. Na Akindin mu bil odzemen sve{teni~kiot ~in, bil ekskumuniciran so najte{ko prokletstvo, a negovoto u~ewe bilo anatemisano.
Isihasti~kiot spor sepak, posle ovie kone~ni odliki ne zaprel. N. Grigora, poznat pisatel ostro go napdnal u~eweto na Palama i so toa go prodol`il isihasti~kiot spor. Na edna javna diskusii me|u Grigora i Palama, prisustvuval i carot. Kone~no vo 1351 godina bil svikan nov sobor, na koj Palama ja odnel pobedata, negovite stavovi bile prifateni i potvrdeni od oficijalnata crkva.
Palama pi{uval mnogu i op{irno. Sepak vo Trijadite potpono e izrazena porakata na Vizantiskiot srednovekoven isihazam i su{tinskoto zna~ewe {to vo osnova se narekuva Palamizam. Od drugite negovi spisi ne bi imalo ni{to su{tinski novo {to bi se dodalo na negovite stavovi od Trijadite.
Trijadite se naso~eni protiv Varlaam, pa zatoa ne e voop{to ~udno {to skoro vo celina Palama gi citira avtenti~nite gledi{ta na Varlaam. Palama vo tekstot, razlikuva vo sva}awata na Varlaam dva dela: prviot del e posveten na u~ewata, a vtoriot del e posveten na militvata i svetlinata.
Palama u~enosta ne ja gledal vo poznavaweto na anti~kata folozofija. Varlaam smetal deka monasite se neu~eni, neznajkovci poradi nepoznavaweto na anti~kata filozofija. Pod ovie nadvore{ni razliki se otkriva podlabok sudir. Varlaam voveduva eden nau~en uslov za poznanie na Bog. Za Palama toa ne e prifatlivo bidejki pod znaewe go stava svetovnoto obrazovanie, a toa ne e nu`no za poznanieto na Bog. Golem broj avtori smetale deka isihasti~kiot spor zapo~nuval so filozofska diskusija a duri potoa prerasnal vo filozofski spor. Tie tvrdat deka sporot nastanal me|u platoni~arite i aristotelovcite. Ova gledi{te go potkrepuvaat so faktot deka dvete strani se obvinuvale edna so druga za povrzanost kon gr~kata filozofija. Palamistite tvrdele deka privrzanici na Varlaam se aristotelovcite, a ovie gi obvinuvale palamistite deka ja prodol`uvaat filozofijata na Platon. Dvete strani se pretstavuvale kako dosledni na hristijanstvoto.
Tatakis misli deka sostojbata na misti~nata ekstaza na isihastite e sveduvawe na duhovnosta na sostojba na teloto, ili samata sostojba na teloto, kako duhovnost. Toj smeta deka hristijanskiot pravoslaven karakter vo isihazmot e prisuten samo kako otsustvo na agresivnost, kako neprotivewe na zloto na svetot i na svetovniot `ivot, zna~i samo so onoj negativen elemen koj pravoslavnata mistika go poznava kako askeza: bestrasnost kako sostojba na telesnost. Za Tatakis isihazmot e antiracionalen i e eden oblik na kraen individualizam.
Tatakis dobro zabele`uva deka Varlaam vo svoite napadi celoto isihasti~ko bogoslovie go sveduva na samiot isihasti~ki metod. Koga gi kritikuva isihastite, Varlaam zaborava deka nivniot metod ne e cel na samiot sebe. Za da se odbranat, isihastite morale da gi zafatat i dogmatskite pra{awa. Zatoa sporot na Varlaam so isihazmot e istovremeno i spor so pravoslavieto.
Apofati~koto bogoslovie ja opredeluva, onosno od nego proizleguva sostojbata koja ne e mislovna, ne e razumska, a sepak go potvrduva postoeweto na Bog. Ovaa mo`nost {to ja ostvaruva apofati~koto bogoslovi go navela Palama da ja vovede razlikata pome|u Bo`estvenata su{tina i nestvorenite Bo`estveni energii. ^ovekot samo preku nestvorenite energii vleguva vo zaednica so nepoznatliviot Bog. Toa do`ivuvawe, so svojata specifi~nost koja se sodr`i vo zborot “misti~no” gi nadminuva umstvenite mo`nosti na ~ovekot. Palama veruva deka samo vo ~inot na toa neposredno do`ivuvawe, postoi odnosno se javuva vistinskiot ~ovek, kakov {to go sozdal Bog pred praroditelskiot grev. Samo takov ~ovek i vo takov ~in go gleda ona {to vo drug slu~aj e nepostoe~ko i nividlivo za telesnite o~i. Toj ~ovek go gleda ona {to Bog e nadprirodno su{testvo. Ako ovde se baraat bilo kakvi zakonitosti, toa mo`at da bidat samo zakonite na srceto. Toa se zakoni na verata vo koi ~ovekot ima silno ~ustvo na sigurnost, vistina, uverenost. Tokmu taa sila go osloboduva nego od potrebata za proveruvawe na svojata pretstava za Bog. Vistinata e vo ~ove~kata uverenost deka videl i slu{nal so svoi o~i i u{i. Tie pretstavi na verata se razli~ni od ostanatite pretstavi na ~ovekot. Tie po~ivaat na li~noto iskustvo. Zaslugata na Palama e tokmu vo toa [to vistinata na do`ivuvaweto nasvetlinata, kako li~na pretstava, ja pretstavil i ja izdignal na pravoslavna osnova.
Varlaam sakal da doka`e deka Tavorskata svetlina e stvorena. Sekoj ~ovek mo`e, so setilata, da ja oseti taa svetlina. Nemo`e da postoi neposredno poznanie na Bog koi bi go nadminuvalo ~ovekoviot um. Spored Varlaam neposrednoto poznanie na Bog e neostvarlivo i besmisleno.
Koga Palama istaknuva deka so umot, so umuvawe nemo`e da se doka`e su{tinata na Bog, toa nezna~i odrekuvawe na sposobnosta na umot voop{to. Na umot mu se odrekuva samo sposobnosta na spoznanieto na Bog, a ne i na svetot. Isihasti~koto odrekuvawe na mo}ta na umot se dopolnuva so potvrduvawe na spoznanieto na Bog, no so duhot. Palama saka da go odbrani isihazmot na bogoslovsko nivo. Zato go povrzuva i go izveduva kako dosledna implikacija od apofati~koto bogoslovie. Bog e nesvatliv i nadpoznatliv, nad tvorenijata, a ne samo nad ~ovekovoto telo i um. Koga Bog mu se otkriva na ~ovekot toj ja zafa}a i negovata telesnost i negovata du{evnost. Do`ivuvaweto, sozercanieto na Bog e ne stvoreno. Toa e samiot Bog Koj Sebe S#238; Otkriva. Bo`estvenata svetlina e nestvorena. Za da se potencira deka Bog ostanuva nepoznatliv i koga op{ti so ~ovekot, odnosno koga mu se otkriva, postoi i drug na~in toa da se ka`e. Tokmu toa e celta na voveduvaweto na razlikata me|u su{tinata i energijata.
Postojat beskone~no mnogu razli~ni Bo`estveni energii. Edna od niv e Tavorskata svetlina. Bo`estvenite energii se dejstva, sili koi se nestvoreni, bidejki se energii nerazdelni od samiot Bog. Ne{to od Bog mu e poznato na ~ovekot, a ne{to nepoznato. Bog e nepoznat po ona {to e Sam po Sebe, a poznat po Nemu svojstvenite energii. Energiite se ishodi{te na Bog kon svetot i ~ovekot. Preku niv toj se otkriva. Toj e ona {to e kaj Bog svatlivo. Dali ova tvrdewe ovozmo`uva da se ukine nepristapnost na Bo`estvenata su{tina? Palama smeta deka takva opasnost voop{to ne postoi. Svojot stav toj go precizira koga veli deka su{tinata i energijata postojat istovremeno vo Bog kako da se bide i kako da se dejstvuva. Zna~i razlikata me|u niv ima za cel da objasni deka su{tinata ne e bezsilna, nitu deka energijata e bezsu{tinska. Bo`estvenite energii izviraat od Bog kako od nepresu{en izvor. Vo telesniot svet ~ovekot se slu`i so sredstva so koi go doka`uva toa {to e vo toj sve. So tie sredstva ne e mo`no da se doka`e ne{to {to go nadminuva svetot, poradi samoto toa {to ne e vo telesniot svet. Za op{teweto so bog potrebna e specifi~na duhovnost koja se narekuva svetost. Taa duhovna mo} ja nadminuva ~ovekovata umstvena mo}. Svetosta ja doka`uva, ja potvrduva izvesnosta na Bog.
Bo`estvenite energii se nerazdelni od Bog, no istovremeno tie se nedelivi i ednostavni vo samite sebe. Bog go sozdal svetot so tie energii. So stvaraweto, Toj od sebe gi oddelil stvorenite razli~ni su{testva. Taka dejstvata na tie su{testva kako na primer stvorenata svetlost, celosno se razlikuva od dejstvata na Bog so koi se stvoreni. Bo`estvenite dejstava se pri~esni samo za ~ove~kiot duh. ^ovekot so Bo`ja blagodat, se soedinuva so Bo`estvenoto dejstvo, a ne so Bo`estvenata su{tina. Obogotvoruvaweto na ~ovekot se sostoi od toa {to ~ovekot dejstvuva kako da e Bog. Na toj na~in ~ove~kata obogotvorenost e dejstvo na Bo`estvenata su{tina. Obogotvoruvaweto na ~ovekot ne e isto {to i stvorenite, telesni su{testva. Onie koi so dejstvoto na Bog stanale obogotvoreni, ostanuvaat takvi se dodeka trae toa dejstvo. Obogotvoruvaweto e aktuelno dejstvo na Bog. Sozercanieto uvidot vo Bog za Palama e vnatre{no u~estvuvawe vo `iveeweto na Svetiot Duh: da go vidi{ Bog, zna~i da u~estvuva{ vo ova `iveewe odnosno da stane{ obogotvore. Toa opfa}a potpolno preobrazuvawe na celiot ~ovek, teloto, zaedno so du{ata. Palama istaknuva deka naj neobi~no e toa ~ovekot koj go gleda Bog, toa da go dobiva na nesvatliv na~in: “onie koi sozercuvaat, vsu{nost ne go znaat onoj koj ovozmo`uva da gledaat, da slu{aat, da bidat nadareni so znaewe za idninata ili do`ivuvawe na ve~nosta, bidejki duhot so koj gledaat e nesfatliv”. Toj saka da ja istakne paradoksalnosta na misti~noto iskustvo. Svetiot Duh vo kogo se nao|a celokupniot vnatre{en `ivot na vernikot, e najmalku poznatliv i nedofatliv.
Isihazmot treba da se razbere i tolkuva pred se vo ramkite na hristijanskata pravoslavna tradicija i vo ramkite na vizantiskata filozofija kako eden vid na iracionalisti~ka filozofija. Isihasti~kata ekstaza za vernikot e vozvi{eno ~ustvo na radost, stivnuvawe na strastite i otkinuvawe od zavisnosta na sekojdnevieto. Sovr{enoto sozercanie na Bog e dar, poseduvawe, a ne na{in na odrekuvawe. Ve}e be{e re{eno, a toa go naglasuva i Palama deka toj dar i taa sostojba ne mo`at da se opi{at. Toa do`ivuvawe e nevozmo`no da se izrazi so zborovi osven preku sporedbi i pretstavi.
Palama ja prezel razlikata me|u Bo`jata su{tina i energija od prou~enata definicija na Vasilij Veliki: “Su{tinata ostanuva nepristapna, no dejstvata doa|aat do nas”.
Soedinuvaweto so Bo`estvenite dejstva e edno sozercanie koe nastanalo so prestanuvawe na dejstvuvaweto na razumot. Kako i ostanatite isihasti, taka i Palama i veruva deka sozercanieto e Bo`jo delo. Za karakterot na toa sozercanie toj veli: “Karakterot na toa soednuvawe e takov {to seedno e, a onoj koj ja gleda svetlinata, nemo`e da go odgatne nitu na~inot,nitu predmetot nitu nejzinata priroda, tuku prosto znae deka e svetlina, deka gleda svetlina razli~na od sekoja stvorena svetlina”.
Vo ~inot na sozercanieto, Bog se do`ivuva kako s#238; vo s#238; bidejki svetlinata e objekt na gledawe, no istovremeno i ona so {to isihastot gleda. Palama razlikuva tri stepeni na poznanie: setilno poznanie, razumno mislewe i intuitivnio poznanie. Setilata i razumot se ograni~eni vo svoite poznavatelni mo`nosti. Tie se upotrebuvaat samo za poznanie na stvoreniot svet. Onie koi poseduvaat intuitivna mo} so pomo{ na Bo`estvenata blagodat steknuvaat poznanie za Bog. A potvrda za vistinitosta na poznanieto tie ja nao|aat vo soedinuvaweto preku koe go poznavaat Bog vo Bog.
Bo`estvenite ne{ta se poznavaat so misti~no poznanie. Bo`estvenite energii, kakva {to e svetlinata, se istovetni so samiot `ivot na Bog. Svetlinata ne e li~nost, t.e. Nezavisna stvarnost. Tavorskata svetlina otkriva drugo svojstvo na Svetata Troica. Ova gledi{te e sosema sprotivno od stavovite na Varlaam. Palama go istaknuva tokmu toa: “no i Varlaam zabele`uva deka ovaa svetlina bila razbirliva svetlina bidejki vidlivo zra~ela niz vozduhot i se pojavila na voodu{evuvawe na site, no potoa odedna{ is~eznala. Taa se vika bo`estvena za{to taa e znak na Bog”.
“Nevozmo`no e da se vidi sonceto bez samoto sonce, podednakvo e nemo`no da se vidi Bog t.e. Poznae Bog, bez Boga vo sebe, bez vera vo Boga. Oti Bog e vo nas. A, koj ne veruva vo Boga ne veruva vo sebe i ne veruva oti Bog e vo nas”.
Palama tvrdi deka svetlinata nemo`e da bide znak, simvol kako {to mislel Varlaam, a duri i da e znak, toj se pra{uva kako znakot mo`e da bide nare{en Bo`estvo? Zatoa zaklu~uva: “Crte`ot na ~ovekot ne e ~ovek, nitu znakot za eden angel ne e prirodata na eden angel”. Koga bi se dozvolila pretpostavkata deka svetlinata e znak na Bog kako {to tvrdel Varlaam, sepak isihastite ne bi bile ubedeni deka gre{at. Palam precizira: “sekoj znak, ili se izveduva od prirodata na predmetot zad koj stoi ili pripa|a na nekoja sosema druga priroda. Taka, son~evata svetlina i toplinata se prirodni znaci, simvol za silata na ognot {to gori”. Onoi znaci koi ne se prirodni, sepak mo`at da se smetaat za znaci na primer ako fakelot se upotrebi kako znak deka neprijatelot napa|a. No takvite znaci mo`at da se upotrebata i kako vid na prividuvawe koe ja pretska`uva idninata. Prirodniot znak sekoga{ e privrzan, ja sledi prirodata od koja proizleguva. Znacite koi nemaat svoe sopstveno postoewe ne postoele pred, nitu }e postojot posle svojot predmet, bidejki toa e nevozmo`no.
Bo`estvenite energii se poznavaat so isihija, a ne so razumot. Vistinata se otkriva vo li~niot `ivot na isihastite, a ne preku mudruvaweto za Bog. Vo verata prvostepeno zna~ewe ima do`ivivaweto na isihija vo neposreden li~en odnos so Bog. Darot na obogotvoruvaweto doa|a od Svetiot Duh i ne ednakov so su{tinata na Bog. Obogotvoreniot ~ovek ne e Bog po su{tina, ami *og po blagodat.
Palam* istaknuva deka vo edna kritika, Varlaam ne saka samo da gi navredi isihastite, tuku istovremeno da go omalova`i, da go poni`i Bog. Toj zabele`uva deka zborot sonce se primenuva i za son`evite zraci i za izvorot na tie zraci, no otuka ne sledi deka postojat dve sonca. Svetlinata e isto taka edna od ne{tata koja go opkru`uva sonceto, no sepak toa ne e su{tinata na sonceto. Zna~i, kako svetlinata, koja od Bog zra~i na svetitelite, bi mo`ela da bide su{tina na Bog? Dali svetlinata na sonceto sveti samo koga nekoj ja gleda ili taa postoi i pred nekoj da ja vidi?
Varlaam saka vo tvrdeweto na isihastite da najde protivre~nost, nedoslednost. Zatoa toj od nivnoto tvredwe zaklu~uva deka ona {to se gleda so setilata mora da bide setilno, odnosno deka svetlinata e stvorena. Toj go obvinil Palama deka razlikata me|u Bo`estvenata su{tina i Bo`estvenite energii zna~i naru{uvawe na Bo`joto edinstvo. So krajnata konsenkvenca, vakvoto razmisluvawe vodi vo mnogubo{tvo.
Vo Biblijata se veli:

“Boga nikoj nikoga{ ne Go videl; Edinorodniot Sin, Koj e vo kriloto na Otecot- On Go objavi” (Jovan 1,18).
“Bla`eni se ~istite po srce, oti tie }e Go vidat Boga!”
(Matej 5,8).
Varlaam dobro ja poznaval bogoslovskata tradicija. Negovoto gledi{te zacrtuva edna cela nasoka vo isihasti~kata filozofija koj mo`e da se nare~e nominalizam. Od druga strana, Palama vo odgovorot na napadite na Varlaam i na Akindin dava prava bogoslovska sinteza na Isto~nata mona{ka duhovnost. Varlaam ja sva}a Tavorskata svetlina kako sozdadena, a ne kako ve~na i Bo`estvena. Taa e telesna, mo`e dase vidi so telesni o~i. Nema ni{to sozdadeno od Bog za{to vo sprotivno bi postoele dva Boga ili pove}e. Tavorskata svetlina e sozdadena i kako takva taa e nedostapna kako simvol, znak na Bog. Spored negovoto gledi{te Bog e nevidliv, negoviot blesok isto taka. Ako isihastite tvrdat deka ja gledaat misti~nata svetlina, toga{ taa nema Bo`estven karakter. Zna~i nivnoto iskustvo ne rezultira so poznanie na Bog.
Stavovite na Akindin vo isihasti~kiot spor se poznati od pamfletot od 621 stih na Palama vo koj toj polemizira so nego. Vo 1351 godina na soborot vo Carigrad bila javno pro~itana odbranata na Palama od napadite na “Latinofronite”. Toj tekst na Palama ima naslov “Ispoved na pravoslavnata vera”-. Spisot ne bil priznat samo kako vistinska odbrana na isihazmot tuku i kako oficijalen dogmatski tekst.
Akindin vo osnovata na verata go stava razumot. Isto kako i Varlaam i akindin smeta deka samo so razumot mo`e da se dojde do znaewe, do vistina odnosno do Bog, za{to bog e vistina. Su{tinata na Bog e negovata energija. Me|u niv nema razlika. Bo`estvenata energija e skriena. Taa ne im seobjavuva na lu|eto. Zna~i bo`jata su{tina i Bo`jata energija se nesoop{tlivi na lu|eto. Bog e prosta celina, zatoa su{tinata i energijata se istovetni. Bog mo`e da im se javi na lu|eto samo vo simvoli bidejki negovata su{tina ne nitu forma, nitu telo. Zna~i, Varlaamistite smetaat deka Tavorskata svetlina koj apostolite ja videle so telesni o~i kako i svetlinata {to ja gledaat isihastite ne e Bo`estvena, tuku e prirodna pojava odnosno taa e materijalna, taa e sozdadena.
Nasproti ova gledi{te, Palama vo svoite stavovi go za~uvuva distoinstvoto na materijata. Toj tvrdi deka Bog go spasuva ~ovekot kako celina, ne samo du{ata tuku i teloto. Teloto ne e zatvor i grob na du{ata. Toa go prima zalogot na kone~noto voskresenie. Za{to toga{ i na teloto da ne mu se dade u~estvo i uloga vo molitvata? Plama go opravduva psihofizi~kiot metod na isihazmot.
@ivotot mu e daruvan na ~ovekot, a so pomo{ na isihasti~kiot metod toj samo go bara Bog vo svojata vnatre{nost. Mislata na Palama se sveduva na u~ewe na Bo`jata imanentnost. Palama doka`uva deka bogospozananieto ne e znaewe koe bara subjektot da bide nadvor od objektot na poznanieto. Vo procesot na Bogospoznanieto se ostvaruva soedinuvawe vo nestvorenata Svetlina. Negovata teza zna~i deka Bog e su{tinski transcedenten vo odnos na s#238; sozdadeno. Koga Toj se otkriva toga{ nemo`e da se poznae vo Negovata su{tina. Otkrivaweto na su{tinata bi go svela Bog na nivo nad tvorenijata. Vo toj slu~aj, kako {to be{e re~ene ~ovekot bi bil bog po priroda. Zatoa Palama insisitira na razlikata me|u energijata i su{tinata.
Opasnosta od prigovorot na Varlaam deka ova razlika bi ja razorila ednosta, celosta na Bog Palama ja izbegnuva so precizirawe na svoeto gledi{te. Toj tvrdi deka Bog vo svojata edinstvenost potpolno e prisuten kako vo su{tinata taka i vo energijata. Bo`jata egzistencija stanuva dostapna za ~ovekot preku do`ivuvaweto. Bog sebe se otkriva kako `iv bog vo sekoja energija. Zna~i ne postojot dva Boga, kako {to zabele`al Varlaam. Spored gledi{teto na Palama Bo`estvenite energii ne se stvari koi se razli~ni od Bo`estvenata su{tina. So niv Bog samo se sfa}a i objasnuva kako dejstveno na~elo. Vo sekoja energija Toj se otkriva potpolno. Mno{tvoto Negovi projavi ne se negovi delovi. Zatoa tie ne ja naru{uvaat Negovata ednost.
Gledi{teto na Palama pretstavuva sinteza na Vizantiskata patristika i na isihasti~kata trdicija. Vo isihazmot se sleva po{iroka duhovna tradicija. Toj do kraj gi voobli~uva pretpostavkite vtkaeni vo prethodnite vekovi na Vizantiskata tradicija.
Palama e re{itelen vo razre{uvaweto na ovaa dilema. Bog e ednostaven. Potpolno i kako celina Toj e prisuten vo Svojata su{tina i vo Svoite energii. Ova gledi{te ima nekolku vrednosti: 1) toa go pobiva prigovorot za voveduvawe na dva Boga: Bog i ponizok Bog;
2) kone~no go pobeduva Platonizmot koj pretstavuva golemo isku{enie za hristijanstvoto. Ovaa pobeda se gleda vo dve pridobivki:
-platonizmot otvora{e mo`nost za politeisti~ko gledi{te;
-vo isihazmot e odbegnata vtorata opasnost od platonisti~koto isku{enie-vidliviot svet da se svati samo kako odblesok, senka na Bo`estveniot; 3) poslednoto zna~ewe na gledi{teto na Palama e voedno i vrednost na isihazmot. Toa e sodr`ano vo odgovorot na pra{aweto kakva e vrskata i odnost me|u ~ovekot i Bog? Bog e transcedenten, a istovremeno imanenten. Esencijalisti~ki opredeleniot Bog ne e dopolnet so eden element- energijata, tuku vo misleweto za Bog na egzistencijalen na~in istovremeno e za~uvana negovata apsolutna transcedentnost.
Tretoto zna~ewe vo sebe go vklu~uva viskoto mesto koe i se dava na ~ove~kata li~nost. Vo isihazmot Bog ima ^ove~ka dimenzija, a ~ovekot bo`estvena. Isihazmot e istovremeno i filozofija na Bog i filozofija na ~ovekot. Isihazmot ne e samo bogoslovska teorija kako {to misli Tatakis. Ostanuva nejasno za{to toj go prika`uva isihazmot vo ramkite na vizantiskata filozofija. Mistikata na isihazmot aktuelizira dlaboki i su{tinski pra{awa na filozofijata. Vo eden aspekt, toa e sredba na nepovtorlivoto, poedine~no so op{toto. Ovaa sredba ne e mehani~ka. Li~nosta ne e samo postavena, tuku istovremeno izdignata do Bog.
I pokraj toa {to bogoslovieto vo isihasti~kata mistika ima regulativna funkcija, isihazmot e otvoren kon filozofijata, bidejki ja afirmira neposrednosta na `ivoto kako centralen filozofski problem.
I pokraj faktot deka vo isihasti~kata tradicija se povlekuva razlikata me|u bogoslovieto i filozofijata toa ne ni dava pravo da postavime ostra razlika me|u verata i razumot. Razlika me|u verata i razumot mo`e da ima i vo filozofijata i bogoslovieto, bez ogled na toa dali taa razlika se postavuva na nivo na konfrontacija ili kako koegzistencija. Isihazmot e vo eden retrospektiven pogled i so toj pogled ima beleg na tradicionalizam ili kako {to rekol [olem:
“Misti~arot vo star sad neleva novo vino”. Isihazmot ovozmo`uva rehabilitirawe na nekoi klu~ni filozofski problemi. Toj ne e derivat na bogoslovski raspravii, tuku e originalna misti~na filozofija. Da se bara ednozna~nost vo dolgiot period na istorijata na isihazmot ne e samo nenau~no, tuku i naivno. Isihazmot e dlaboka mona{ka filozofija na postoeweto. Ekstremniot iracionalizam na negoviot metod navistina dava mo`nost toj da se tolkuva kako eden vid versko do`ivuvawe. Me|u toa, so dokumentirana istoriska analiza pod ovoj, prevez se otkriva relevantnata filozofska specifi~nost. Istoriskite ramki na filozofijata na isihazmot poka`uvaat deka taa niknuva od specifi~nata fenomenologija na religioznite do`ivuvawa. Za razlika od toj beleg antropolo{kite implikacii vo filozofijata na isihazmot se plod na edna po{iroka kulturno-istoriska stvarnost vo koja se pojavuvaat kako specifi~no folozofski implikacii.


ZAKLU^OK

Dodeka Anti~kite Grci imale mudreci a drugite narodi svetci, Vizantijcite gi soedinile mudrosta i svetosta na specifi~en na~in.
Vizantiskata filozofija se ra|a od specifi~nata fenomenologija na religiskite do`ivuvawa. Taa ne e prost derivat na bogoslovskite diskusii, tuku e plod na edna po{iroka kulturno istoriska stvarnost.
Mistikata e logi~ki nedosledna, no verski vozvi{ena. Misti~arot e istovremeno i vernik i mislitel, {to na specifi~en na~in gi spojuva teorijata i praktika, gi soedinuva nebeskoto i zemskoto, mudrosta i svetosta. @ivotot i svetot dobivaat nova smisla i avtenti~na eshatolo{ka vrednost. Bo`estveniot potencijal {to go poseduva ~ovekot, ima prilika da go ostvari slobodno i od qubov, so li~en primer i podvig. Voobi~aeno e po~etokot na Vizantiskiot period da datira so obnovuvaweto na anti~kiot grad Vizant vo 330 godina. Gradot izniknal na negovite temeli i trebalo da pretstavuva nov Rim, nare~en Konstantinopolis spored negoviot osniva~. Ovoj carski grad opstojuva se do 1453 godina koga vojni~ki go osvoile turcite. Toj datum go ozna~uva krajot na Vizantiskiot period. Ovie hronolo{ki ramki voop{to ne gi otkrivaat vekovnite i duhovni previrawa {irum cela Vizantija, nitu go objasnuvaat neverojatniot fakt carstvoto politi~ki da go snema, a duhovno da prodol`i da `ivee.
Za Tatakis problemati~no bi bilo da se prifati poklopuvaweto na po~etokot na Vizantiskoto carstvo i po~etokot na Vizantiskata filozofija. Toj smeta deka e potrebno pove}e od eden vek za da se pojavat posledicite od toj nastan. Spored nego, Vizantiskata filozofija zapo~nuva vo VI vek. Odtoga{ zapo~nuva ocrtuvaweto na nejziniot specifi~en lik. Toa e vremeto na vladeeweto na car Justinijan,koga za prv pat e kodificirano Rimskoto pravo. Spored Tatakis Zapad se smeta za delo na latinskiot duh, A Istok e pred s#238; delo na helenskiot duh. Dvata sveta podocna nare~eni rmokatoli~ki i pravoslaven, se razlikuvaat spored nivniot stav sprema helenstvoto i sprema hristijanstvoto. Starata gr~ka civilizacija se vgradila vo noviot svet i zaedno so elementite na noviot `ivot se sozdala Vizantiskata civilizacija i filozofija. Pravoslavnoto hristijanstvo vo po~etokot bilo natopeno so helenizam, no sepak razvilo originalna sodr`ina. Izborot na Vizantijcite e originalna hristijanska mistika. Taa gi so~uvala i gi izrazila site svoi svojstva na pravoslavieto vo forma koja bila opredelena na Vselenskite sobori. [/font=Verdana]
Del od mojata matura od sredno, se izvinuvam za fontot ako meze nekoj neka go popravi