TAEN GRCHKI DOKUMENT

[slasa]

SUBJECT: TAEN GRCHKI DOKUMENT
posted by TARALINGA

TAEN GRCHKI DOKUMENT
November 8 2006 at 12:29 PM
post TARALINGA




Taen grchki dokument
Za preimenuvanie na Makedoncite

IDEOLOSHKA OFANZIVA
PROTIV MAKEDONCITE



Generalshtabot na grchkata armija bara od Filipos Dragumis-vo interes na vnatreshnite I na megjunarodnite interesi na grchkata drzhava-da iznajde ime za da go prekrsti makedonskiot jazik. Spored dotogashnite propisi, jazikot na Makedoncite vo 1920 godina se narekuvashe makedonski, vo 1928 godina-makedonsko-slovenski, I vo 1940 godina slovenski.

Ovoj istoriski dokument vsushnost e doverliv Memorandum od dvaeset otchukani stranici od Filip Dragumis do Generalshtabot na grchkata vojska, so datum od 12 noemvri 1948 godina. Memorandumot se naogja vo lichnata arhiva na F. Dragumis, vo bibliotekata “Genadios”, vo poddosieto 104.6, dokument broj 160 I so naslov “ za pogranichnoto bugarofonsko naselenie “.

Sostavuvachot na memorandumot Filipos Dragumis ( 1890-1980 ), po poteklo od grchkoto selo Bogaciko ili Bogacko, Kosturska okolija, sin na Stefanos, bil visok Funkcioner na grchkata drzhava, chijashto kariera se identifikuva so procesot na pogrchuvanie na nehelinofonite zhiteli od okoliite na Makedonija shto se inkorporiraa, po balkanskite vojni I Prvata svetska vojna, vo Grcija.

Vo vremeto koga e sostavuvan Memorandumot, borbite megju sojuznichkite sili na Demokratskata armija I NOF od edna strana I Grchkata vojska od druga strana, se vodat so osobena zhestokos vo zapadna Makedonija.
Grchkata drzhava, paralelno so voenite operacii, organizira I ideoloshka ofanziva protiv makedonskata nacionalna zaednica. Filipos Dragumis, golem poznavach na makedonskoto prashanie, bil chetiripati pratenik od Lerinsko-Kostursko ( 1920-1922-god. 1926-1928god.;1932-1933g.; 1933-1935g. ), bivsh guverner za Makedonija ( 1932-1934 ), pomoshnik minister za nadvoreshni raboti ( od maj 1944 do januari 1945 I od april do noemvri 1945 godina ), minister za odbrana ( od noemvri 1945 do januari 1947 godina ) i pratenik od Solun vo tie godini ( 1946-1949 godina ), go iskazhuva svoeto mislenie za nasokite na konstruiranieto i doizgradbata na grchkata propaganda, imajki go vo predvid brziot razvoj na nastanite na Balkanot.


OTKAZHUVANIE OD STARITE PRINCIPI

Zadachata shto mu bila postavena na F. Dragumis, kako chlen na komisijata za nacionalni publikacii od strana na Generalshtabot na armijata, se odnesuva na iznaogjanieto termini za odreduvanieto na jazichniot slovenski idiom na naselenieto od nekojpogranichni sela vo Severna Grcija I konkretno vo Zapadna Makedonija.
Toa znachi, so drugi zborovi, deka voeniot shtab bara da najde- vo soglasnost so vnatreshnite I megjunarodnite interesi na grchkata drzhava- ime za da go prekrsti makedonskiot jazik.

F. Dragumis se obiduva opshirno so svojot Memorandum da I pomogne na grchkata propaganda da se otkazhe od dotogashnite tri principi koi oficialno gi imashe upotrebeno Grcija vo svoite popisi za da go odredi jazikot na Makedoncite: makedonski vo 1920 godina, makedonsko-slovenski vo 1928 godina I slovenski vo 1940 godina.

Prvata glava od Memorandumot e naslovena: “Otfrluvanie na terminot Slavomakedonci “, kade e dadeno I pojasnuvanieto za prichinite za otfrluvanieto na ovoj termin. Inicijativata poteknuva od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti koe “ja priznava shtetnosta od upotrebata na Terminot slavomakedonski jazik I slavomakedonska nacionalnost, shto namerno go vovedoa slavomakedonistite vo megjunarodnata upotreba I bara toj termin da se otfrli”.

Nasproti faktot deka terminite makedonski jazik I makedonska nacija ne prestanaa da se upotrebuvaat od grchkite komunisti, vistina e I toa deka istovremeno, partiskiot jazik ja nalozhi I upotrebata na terminot Slavomakedonci.
Kumunistichkata partija na Grcija vo sekoj sluchaj vo toj period go poistovetuva terminot Slavomakedonci so terminot Makedonci, pochituvajki ja ochigledno kako postara odluka na Komunistichkata internacionala za makedonskoto prashanie od 25 februari 1943 godina so koja se napagja negiranieto na postoenieto na makedonskat nacija od strana na trite imperijalistichki drzhavi shto ja podelija Makedonija, taka I sopstvenata odluka na 6 kongres ( x11/1935 godina ) kade shto se osuduva stravotnoto zadushuvanie na pravata na nacionalnite malcinstva koi zhiveat vo Grcija, vo prv red na Makedoncite.
Dokaz za toa deka za Kumunistichkata partija na Grcija terminite Makedonci I Slavomakedonci vo tie godini se poistovetuvaat, e rezolucijata na Pettiot plenum na CK na Partijata ( 31 januari 1949 godina ), dva meseca po sostavuvanieto na ovoj referat, vo koja rezolucija stanuva zbor za polna nacionalna rehabilitacija na makedonskiot- slavomakedonskiot narod, da se narekuva taka kako shto samiot saka.
Dragumis na pochetokot izjavuva deka mu e drago donesuvanieto na ovaa odluka-ramka shto ja postavuva Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, odnosnootfrluvanieto na terminot Slavomakedonci ja poddrzhuva trgnuvajki od eden glasoloshki pristap:
“Deneshniot bugarski jazik pokazhuva zabelezhitelni tragi od tret jazik, verojatno od ischeznatiot star trakiski ili iliriski.
Na primer,slavobugarskiot jazik go stava chlenot na krajotod imenkata, kako shto e I vo sovremeniot romanski, vo kucovlashkiot I vo albanskiot jazik, a toa ne e sluchaj so nieden drug slovenski jazik.
Istite tie karakteristiki gi ima I slovenskiot idiom shto go zboruvaat vo nekoj poseverni mesta od Makedonija”.


SKANDALOZNI TEZI

Od ovaa znachajna zabeleshka I dopolnitelna konstatacija, proizleguva deka srpskiot jazik na koj se zboruva severno od Skopje, Slavomakedoncite mnogu teshko go razbiraat, dodeka bugarskiot go razbiraat. Dragumis od ova izvlekuva prviot proizvolen zakluchok, deka ne se raboti za poseben jazik, nitu za bugarski dijalet, tuku za samiot bugarski jazik so nekoi lektichki razliki. Stignuva taka do edna tolku krajna teza, shto grchkiot nacionalen ligvist N. Andriotis beshe prinuden edna decenija podocna da izvrshi korekcija, podvlekuvajki deka pomalku skandalozno,posoodvetno I poblizu do vistinata e da se zboruva za slovenski idium. Vo prodolzhenie, ne od neznaenie, tuku svesno iznesuvajki lagi, toj tvrdi deka tie shto go zboruvaat toj jazik nikogash vo minatoto ne go narekuvaa srpski ili nekako poinaku, tuku samo bugarski Iako e poznato deka vo kukjata na Dragumis, kako negoviot tatko Stefanos, taka I negoviot zet Pavlos Melas govorea na makedonski jazik, a pismata na posledniov do negovata sestra Natalija, prvpat objaveni vo 1926 godina svedochat za toa.
Toj, isto taka, gi kritikuva onie shto imaat simpati sprema Grcite, a koi poradi omrazata kon Bugarite, govorea za poseben makedonski idiom-neslovenski koj e blizu do grchkiot jazik, aludirajki glavno na Konstandin Cjulkas I na site smeshni raboti shto gi napishal 1907 godina za makedonskiot jazik.
Vo vtorata glava, pod naslov “Pretpochituvanie na terminot bugarofoni Grci”, Filipos Dragumis go konkretizira svojot predlog.
Ovde chitame deka Srbite po 1912 godina go narekuvaat mnozinstvoto od naselenieto na makedonskite okolii shto gi osvoija Sloveni od Makedonija ili slavomakedonci I najstojchivo im ja vlevaa svesta, na onie shto ne moraa da gi pridobijat vo srbizmot, ideata za postoenie na posebna slovenska makedonska nacionalnost, razlichna od bugarskata I po potreba na vistinskata srpska.
Povikuvajki se na centralistite-makedonski revolucioneri, toj pishuva za Socijalistichkiot avtonomistichki makedonski komitet, za podrshkata kon nego od onie shto go sakaat svoeto osloboduvanie od Otomanskoto ropstvo, a ne se formalno hristijani, zhiteli na Makedonija (vo pochetokot na vekot ), a isto taka I za solidarnosta na evropskite socijalisti kon revolucionerite.
Za upotrebata na imeto Slavomakedonci, od strana na selanite, za vinovno go smeta kumunistichko-avtonomistichkoto dvizhenie I organizacijata NOF, a shto se odnesuva do politichkite celi na poslednava, veruva deka se tie tri:
(a)Krajna razvrska- osvojuvanie na seta Makedonija;
(b)Pr

Respond to this message

1. PRODOLZHUVA - TARALINGA on November 8, 2006, 3:45pm
1. PRODOLZHUVA - TARALINGA on November 8, 2006, 3:50pm
1. PRODOLZHUVA - TARALINGA on November 8, 2006, 3:53pm
1. KRAJ - TARALINGA on November 8, 2006, 3:56pm